Tvoji odgovori

[Miha]

Glede barve je zakon knjiga K. Nassau: Gemstone Enhancement (ze vec ponatisov). V njej so razlage moznih barv draguljev (velika vecina mineralov, ki so tudi sicer aktualni za zbiratelje, ne pa vsi!) in metode za izboljsanje barv. Ko preberes ali vsaj prelistas to knjigo potem ugotovis, da zelo tezko dobis barvno neobdelan dragulj – edina garancija, pa se to ne vedno, je da sam zbrusis kristal. Gre celo tako dalec, da se surovina izdatno barvno obdeluje. Pri tem je treba paziti samo na to, da je postopek taksen, da je barva obstojna in ce postopek imitira procese v naravi, na primer segrevanje, potem je to v svetu draguljev povsem korektno in dovoljeno. Ni pa dovoljeno, vsaj brez navedbe, barvati kamnov – kot so na primer na rdece pobarvane bele korale iz Kitajske, ki imitirajo mnogo bolj cenjene rdeče korale.

Miha

Lepo je če deliš

[Miha]

Tadej,

barvni centri so kar kompleksna zadeva. Upam, da ne bom prevec zakompliciral:

Obarvanje mineralov je lahko tudi posledica strukturnih napak. To je lahko presežek elektronov, ki niso del nobenega atoma, in so ujeti v strukturne napake, kot so na primer manjkajoči ion ali prazna intersticijska mesta. ”Luknja” oziroma odsotnost elektrona ima lahko podoben efekt. Omenjeni pojavi so znani kot barvni centri ali F centri. Navzven mora biti struktura nevtralna. Zato elektron zasede prazno mesto v strukturi in s tem ustvari barvni center elektrona. Na primeru strukture fluorita elektron ni vezan na jedro atoma, vendar ga v strukturi drži električno polje (kristalno polje) obdajajočih ionov. Takšna stanja so lahko podobno kot pri prehodnih elementih, v različnih vzbujenih stanjih. To povzroča obarvanje in tudi fluorescenco mineralov.

Obarvanje dimnega kremena (čadavca) je posledica prisotnosti lukenj barvnih centrov. V tovrstnem kremenu je namreč del Al³⁺ nadomeščen z Si⁴⁺. Ta nadomeščanja so uravnotežena z ioni Na⁺ in H⁺ na intersticijskih mestih zaradi izravnave naboja. Pri intenzivnem obsevanju z rtg ali gama žarki nastanejo luknje barvnih centrov. Sevanje izključi en elektron od dveh v kisiku in ustvari ravnovesje glede na Al³⁺ med Si⁴⁺ ioni. Pogrešani elektron imenujemo luknja barvnega centra.

Torej: v osnovi gre za dolocene strukturne napake in elektrone, ki kompenzirajo nevtralno stanje v strukturi kristala.

LP

Miha

Lepo je če deliš

[Miha]

Tadej,

ja, svoje case sem bil tudi na NTF… sicer pa mi je barva mineralov neke vrste hobi, saj je v svetu draguljev barva tista lastnost, ki je najprej opazna.

Morda se pojasnilo glede tekocinskih vkljuckov: tekocinski vkljucki so vkljucki tekoce in plinaste faze in zato pride do libele. Vkljucki samo tekoce faze so zelo redki – v bistvu samo pri mineralih, ki nastanejo pod 50 st. Celzija – torej v nasih kapnikih. Tekocinski vkljucki torej niso “voda” ampak tekoca in plinasta faza katere kemijska sestavi sta lahko precej razlicni. Drugo pa je fizikalno vezana voda v mineralih – ta ne daje barve. Mehanizmi za obarvanje mineralov so dejansko zelo kompleksni. Lahko so skriti v kemijski formuli minerala ali pa na barvo vplivajo primesi dolocenih kemijskih elementov in/ali barvnih centrov. Pomembna ni samo dolocena kemijska prvina ampak tudi kje v strukturi minerala je…

Lep pozdrav

Miha

Lepo je če deliš

[Miha]

Glede “mlecnega videza” kristalov kremena: v kolikor imajo kristali veliko tekocinskih vkljuckov (ti so dovro vidni z mikroskopom), potem ustvarjajo videz meglic in ce jih je res veliko, potem kristal kremena izgleda skoraj povsem bel. Zelo pogosto so ti vkljucki v spodnjih delih kristalov medtem ko so zgornji deli kristalov bolj cisti. Zelo podobno je pri veliki vecini mineralov. Kremen je torej mineral, kamena strela je njegova brezbarvna razlicica, mlekovec pa razlicica, ki je bela zaradi stevilnih drobnih tekocinskih vkljuckov.

LP Miha

Lepo je če deliš

[Miha]

Ahati so obicajno barvani in to skoraj v vseh odtenkih. najbolj “umetne” so intenzivno roznate, modre in tudi zelene barve. Ahati so namrec deloma porozni in tiste plasti, ki so poroze, se obarvajo, druge pa ne. In zaradi tega dobite, na primer, zelene ahate z belimi progami. Barva ahatov ne pusca sledi – lahko pa z leti zbledi.

Miha

Lepo je če deliš

[Miha]

Kroglo iz stekla ali kamene strele lahko v vecini primerov locimo tudi po tem, da imajo steklene krogle nekje na povrsini majhno, lahko tudi zelo majhno, konkavno povrsino, ki je posledica izdelave. Vcasih je potrebno kar nekaj casa, da to najdemo. Poleg tega ima steklo skoraj praviloma drobne kroglaste vkljucke zraka. Te bomo nasli ze z lupo 10.x povecave ali pa se lazje z mikroskopom. Samo plinskih (zracnih) mehurckov v kremenu ni. V kremenu so takoimenovane libele – kjer zracni mehurcek “plava” v tekocini. Glede sinteticnih kremenov oziroma krogel iz njega, pa se verjetno ne pojavljajo prevec pogosto – vsaj take z vecjim premerom kot recimo 5 cm.

Lep pozdrav vsem

Miha

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki