Kvarc

Forum Duhovnost Forumi Kristali Kvarc

  • Avtor
    Prispevki
  • #10564
    Miha
    Član

    Tadej,

    ja, svoje case sem bil tudi na NTF… sicer pa mi je barva mineralov neke vrste hobi, saj je v svetu draguljev barva tista lastnost, ki je najprej opazna.

    Morda se pojasnilo glede tekocinskih vkljuckov: tekocinski vkljucki so vkljucki tekoce in plinaste faze in zato pride do libele. Vkljucki samo tekoce faze so zelo redki – v bistvu samo pri mineralih, ki nastanejo pod 50 st. Celzija – torej v nasih kapnikih. Tekocinski vkljucki torej niso “voda” ampak tekoca in plinasta faza katere kemijska sestavi sta lahko precej razlicni. Drugo pa je fizikalno vezana voda v mineralih – ta ne daje barve. Mehanizmi za obarvanje mineralov so dejansko zelo kompleksni. Lahko so skriti v kemijski formuli minerala ali pa na barvo vplivajo primesi dolocenih kemijskih elementov in/ali barvnih centrov. Pomembna ni samo dolocena kemijska prvina ampak tudi kje v strukturi minerala je…

    Lep pozdrav

    Miha
    Lepo je če deliš
    #10565
    tadej pretner
    Moderator

    Miha wrote: Tadej,

    ja, svoje case sem bil tudi na NTF… sicer pa mi je barva mineralov neke vrste hobi, saj je v svetu draguljev barva tista lastnost, ki je najprej opazna.

    Lep pozdrav

    Miha

    Takoj ko si uporabil besedo dragulji, so mi zazvonili alarmni zvonci in sem poštekal, kateri Miha si. Glede na to, da si iz geologije doktoriral, se kar pretirano skromno predstavljaš (sem bil tudi na NTFLOL). Za razlago barve kamnov pa te seveda jemljem kot absolutno kompetentnega.

    Lepo je če deliš
    #10569
    strelka
    Participant

    Ja to je jako pomembno ..da te Tadej Pretner jemlje za kompetentnega

    LOL.

    Lepo je če deliš
    #10572
    tadej pretner
    Moderator

    Miha, bomo veseli, če boš v forumu o kristalih odprl novo temo in predstavil svoje delo. Morda tudi folku po tej poti omogočil, da pride do tvojih knjig (jaz imam dve – jih je več?).

    Ker sem se geologije nisem učil iz tako strokovnih virov kot ti, imam seveda zato nekaj lukenj. S tem v zvezi bi te tudi prosil, da podrobneje pojasniš pojem barvni center.

    Lepo je če deliš
    #10580
    Miha
    Član

    Tadej,

    barvni centri so kar kompleksna zadeva. Upam, da ne bom prevec zakompliciral:

    Obarvanje mineralov je lahko tudi posledica strukturnih napak. To je lahko presežek elektronov, ki niso del nobenega atoma, in so ujeti v strukturne napake, kot so na primer manjkajoči ion ali prazna intersticijska mesta. ”Luknja” oziroma odsotnost elektrona ima lahko podoben efekt. Omenjeni pojavi so znani kot barvni centri ali F centri. Navzven mora biti struktura nevtralna. Zato elektron zasede prazno mesto v strukturi in s tem ustvari barvni center elektrona. Na primeru strukture fluorita elektron ni vezan na jedro atoma, vendar ga v strukturi drži električno polje (kristalno polje) obdajajočih ionov. Takšna stanja so lahko podobno kot pri prehodnih elementih, v različnih vzbujenih stanjih. To povzroča obarvanje in tudi fluorescenco mineralov.

    Obarvanje dimnega kremena (čadavca) je posledica prisotnosti lukenj barvnih centrov. V tovrstnem kremenu je namreč del Al3+ nadomeščen z Si4+. Ta nadomeščanja so uravnotežena z ioni Na+ in H+ na intersticijskih mestih zaradi izravnave naboja. Pri intenzivnem obsevanju z rtg ali gama žarki nastanejo luknje barvnih centrov. Sevanje izključi en elektron od dveh v kisiku in ustvari ravnovesje glede na Al3+ med Si4+ ioni. Pogrešani elektron imenujemo luknja barvnega centra.

    Torej: v osnovi gre za dolocene strukturne napake in elektrone, ki kompenzirajo nevtralno stanje v strukturi kristala.

    LP

    Miha

    Lepo je če deliš
    #10585
    tadej pretner
    Moderator

    Miha wrote:

    Tadej,

    barvni centri so kar kompleksna zadeva. Upam, da ne bom prevec zakompliciral:

    Obarvanje mineralov je lahko tudi posledica strukturnih napak. To je lahko presežek elektronov, ki niso del nobenega atoma, in so ujeti v strukturne napake, kot so na primer manjkajoči ion ali prazna intersticijska mesta. ”Luknja” oziroma odsotnost elektrona ima lahko podoben efekt. Omenjeni pojavi so znani kot barvni centri ali F centri. Navzven mora biti struktura nevtralna. Zato elektron zasede prazno mesto v strukturi in s tem ustvari barvni center elektrona. Na primeru strukture fluorita elektron ni vezan na jedro atoma, vendar ga v strukturi drži električno polje (kristalno polje) obdajajočih ionov. Takšna stanja so lahko podobno kot pri prehodnih elementih, v različnih vzbujenih stanjih. To povzroča obarvanje in tudi fluorescenco mineralov.

    Obarvanje dimnega kremena (čadavca) je posledica prisotnosti lukenj barvnih centrov. V tovrstnem kremenu je namreč del Al3+ nadomeščen z Si4+. Ta nadomeščanja so uravnotežena z ioni Na+ in H+ na intersticijskih mestih zaradi izravnave naboja. Pri intenzivnem obsevanju z rtg ali gama žarki nastanejo luknje barvnih centrov. Sevanje izključi en elektron od dveh v kisiku in ustvari ravnovesje glede na Al3+ med Si4+ ioni. Pogrešani elektron imenujemo luknja barvnega centra.

    Torej: v osnovi gre za dolocene strukturne napake in elektrone, ki kompenzirajo nevtralno stanje v strukturi kristala.

    LP

    Miha

    Hvala. Zadeva se očitno razvija, kot vse drugo. Sploh sem recimo pri čadavcu prebral vsaj tri različne teorije, zakaj je obarvan, kot je. In razlaga, ki jo podajaš, je očitno iz obdobja “po Tućanu”. Tućana sem imel sicer pred leti doma zgolj sposojenega in potem več let neuspešno naročenega v antikvariatu, ampak če me spomin ne vara, telih stvari ne razlaga.

    Lepo je če deliš
    #10587
    Miha
    Član

    Glede barve je zakon knjiga K. Nassau: Gemstone Enhancement (ze vec ponatisov). V njej so razlage moznih barv draguljev (velika vecina mineralov, ki so tudi sicer aktualni za zbiratelje, ne pa vsi!) in metode za izboljsanje barv. Ko preberes ali vsaj prelistas to knjigo potem ugotovis, da zelo tezko dobis barvno neobdelan dragulj – edina garancija, pa se to ne vedno, je da sam zbrusis kristal. Gre celo tako dalec, da se surovina izdatno barvno obdeluje. Pri tem je treba paziti samo na to, da je postopek taksen, da je barva obstojna in ce postopek imitira procese v naravi, na primer segrevanje, potem je to v svetu draguljev povsem korektno in dovoljeno. Ni pa dovoljeno, vsaj brez navedbe, barvati kamnov – kot so na primer na rdece pobarvane bele korale iz Kitajske, ki imitirajo mnogo bolj cenjene rdeče korale.

    Miha
    Lepo je če deliš
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.