Jasna

Odgovori na forumu

Prikaz 1 prispevka (od skupno 6)
  • Avtor
    Prispevki
  • #3637
    Jasna
    Član

    tadej pretner wrote:

    aja, pa še to: trebušni možgani po moji logiki predstavljajo ganglije< id=”gwProxy” =””>< =”jsCall;” id=”jsProxy” =””>

    Jasna, hvala za prispevek. Mimogrede – ko kopiraš tekst iz kje, ga najprej skopiraj v Note pad in šele potem na forum – tako ne bo telih čudnih znakcov na koncu.

    Kar se tiče trebušnih možganov – v okviru ortodoksne medicine, jih je že v 19. stoletju odkril dr. Auerbach, ampak po mojem gre za izraz, ki se sicer v medicini ne uporablja. Tudi v kakšnih leksikonih pod tem geslom ne najdeš nič pametnega.
    Deliitev na centralni in periferni živčni sistem sicer poznam in na osnovi te delitve ter dveh člankov o trebušnih možganih, naj bi bila torej njihova sestava enaka, kot je sestava centralnega živčnega sistema. No in problem je ravno v tem, da to informacijo najdeš le pri tistih, ki pišejo o trebušnih možganih, v medicinskih virih pa načeloma ne, vsaj jaz tega tam nisem našel.

    TADEJ: A je zdaj bolje funkcioniralo tole kopiranje? Hvala za namig Wink Jaz razen v enem stavku nisem govorila o trebušnih možganih, ampak katere čakre napajajo kateri del živčnega sistema in kako je le ta sestavljen. In gangliji imajo enako sestavo kot mozgani (so iz teles zivcnih celic). Sam tok, da se razumeva. Ce te se zanima srcni pleksus, pa reci .

    matjaz: ne sklepaj, kaj sem … in nimam blage veze v katerem letniku ucijo pri anatomiji o solarnem pleksusu …

    Lepo je če deliš
    #3596
    Jasna
    Član

    aja, pa še to: trebušni možgani po moji logiki predstavljajo ganglije

    Lepo je če deliš
    #3595
    Jasna
    Član

    Tadej, zanima te, kaj je razlika med sestavo tistega živčevja, za katerega pravimo, da ima vlogo
    možganov in ostalega: Ce sem prav dojela so možgani, kjer se odvijajo funkcije, sestavljeni predvsem iz teles celic (kjer je jedro), zivcni podaljski (nevriti in dendriti) pa so samo povezave med njimi. Živcna celica = telo z jedrom + nevrit + dendrit(i). v mozganih je torej velik teles živčnih celic (so pa razumljivo tudi dendriti in nevrtiti – zato od tod izvira tudi sivina in belina možganov). Zato se možgani imenujejo tudi centralni živčni sistem (sem spada tudi hrbtenjača, skupna značilnost pa je, da je iz živčnih celic; za razliko od perifernega živčenga sistema, ki je iz živčnih vlaken = nevritov). Velik teles ž.c. je tudi v hrbtenjači, glede na to, da je v nekaterih primerih avtonomna. Zivci (skupki nevritov), ki potekajo po telesu, pa so samo poti, ki prevajajo info iz periferije do možganov in nazaj. V nekaterih situacijah, pa se odgovor ustvari že v sami hrbtenjači (pot odgovora je hitrejša – npr. refleksi), od koder gresta potem vzporedno dve informaciji: ena na periferijo kot odgovor, druga pa v možgane, kaj se je v telesu zgodilo (zgolj v vednost). V telesu pa najdemo tudi manjše skupine teles ž.c. izven hrbtenjače in možganov (gangliji in nuclei npr.).
    Če se razdeli živčni sistem po delovanju, pa je sestavljen iz somatskega (hotna kontrola skeletnih mišic, čutil, kože) in avtonomnega=vegetativni (simpatikus, parasimpatikus). Upa, da sem dovolj razumljivo napisala …

    Sprašuješ tudi, kam točno iz pleksusov gredo živčni končiči – ko je to jasno, je jih
    lahko primerjamo s področji, ki jih “pokrivajo” čakre. (prepisano iz knjig, da ne bom kaj zbluzila:)
    plexus sacralis: iz njega gredo živci: nervus (n.) ischiadicus, n. peroneus communis, n. tibialis, ki oživčujejo: prvi spodnji del trupa ter zadnji del stegna in spodnje okončine; drugi lateralni del spodnje okončine in nogo; tretji zadnji del spodnje okončine in nogo
    plexus lumbalis: n. femoralis in n. obturator, ki oživčujeta: prvi mišice spodnjega dela trebuha, zadnjice, sprednjega dela stegna, kožo sprednjega in medialnega dela stegna in spodnje okončine; drugi pa adduktorje (mišice) medialnega dela stegna, male mišice kolka ter kožo medialnega dela stegna in kolka
    plexus cervicalis: n.phrenicus, ki oživčuje diafragmo, osrčnik, mediastinalna plevra; n. occipitalis pa mišice vratu
    glede srčnega plexusa komuniciram z mileno, ker tudi meni to ni blo jasno, ko sem brala knjigo – očitno sem rabla sam dodatni razlog, da je kontaktiram in to razčistim tudi pri sebi … sporočim, ko zvem.
    mali možgani: ravnotežje telesa, usklajenost gibov, vzdržujejo mišični tonus
    karotidni pletež pa je ob vratnih žilah
    o solarnem pleksusu uradna, šolska medicina govori zelo malo ali skoraj nič
    trtični pletež je sestavljen iz 5 križničnega živca in delno tudi 4, oživčuje pa trtico in kožo nad njo.
    mogoče pa ti bodo ti podatki prišli prav …

    Lepo je če deliš
    #3518
    Jasna
    Član

    Pred kratkim sem prebrala knjigo Pot do srca od Milene Plut-Podvršič in not sem med drugim tudi našla povezave živčnega sistema s čakrami. Ni to ravno študija, je pa podatek. Na hitro: korenska čakra oskrbuje križnični pletež, spolna čakra oskrbuje ledveni pletež, 3. čakra oskrbuje plexus solarius ali sončni pletež, srčna čakra oskrbuje srčni pletež, grlena čakra oskrbuje cervikalni pleksus, čelna čakra oskrbuje malo možgane in karotidni pletež, kronska čakra oskrbuje možgane in živčni sistem.
    pletež = plexus (latinsko, angleščina uporablja isti izraz)
    pa debata je bla o sekralnem pleksusu – verjetno tiskarska napaka – pravilno je sakralni pleksus (plexus sacralis; os sacrum je latinsko kost križnica, od tod tudi ime pleteža)
    da ne bom morila kaj kateri pletež oživčuje, se bom vzdržala tipkanja. bom pa raje napisala nekaj stvari o plexusih kot so me učili na faksu. Poenostavljeno, iz hrbtenjače izhaja 31 parov hrbtenjačnih (spinalnih) živcev, nekateri od njih tvorijo preplete, t.i. pleteže (za lažjo predstavo, ala vozel al pa neka mreža). Npr. 5 parov ledvenih živcev tvori ledveni pletež. Hrbtenjačni živci spadajo pod periferni živčni sistem, ki je sestavljen iz živčnih vlaken (več živčnih vlaken tvori živec).

    Daigu2010-06-05 06:52:49

    Lepo je če deliš
    #3208
    Jasna
    Član

    Hvala za podporo : )
    Pri sebi opazam kar nekaj sprememb, predvsem pa sem bolj umirjena in fokusirana, pa tudi sedanji trenutek zacenjam obcutit drugace – kdo bi si mislil po vseh teh letih …

    Daigu2010-05-24 09:59:55

    Lepo je če deliš
    #3161
    Jasna
    Član

    Sem nova na forumu, pa mi se ni cisto jasno, kak to deluje – upam, da sem vsaj zadela kje to pisem …

    Skratka, delam prvi teden procesa prisotnosti pa me zanima, ce sem prav dojela – to pocnem namrec z zaprtimi ocmi; a bi mogla gledat? Naceloma se pocutim po tistih 15 minutah ali ful umirjeno al pa cisto zdrmano in nemirno. Pa mozu in najmlajsi hceri se je zacelo tudi neki dogajat – a to spada zraven?

    Lepo je če deliš
Prikaz 1 prispevka (od skupno 6)