Tvoji odgovori

[Cristina]

oo, ste zanimivi, kakšne ste napisali. celo nekaj novega se odkriva. najlepša hvala za odgovore. tale bioresonančna diagnostika se mi zdi zanimiva, bom poskusila najdit čimveč o tem. v glavnem rada bi si nekako pomagala s temle slabim počutjem, ker od uradne medicine nimam odgovorov. pa še dokler pridem kje na vrsto…..:)

Tadej samo za primerjavo: karmična pa išče (v glavnem psihološke) vzroke že ugotovljenih bolezni? terapevta ne moreš vprašat kaj ti je a ne?

Lepo je če deliš

[Cristina]

zanimivi posti se napisani v zvezi s to temo, vloga zdravilca pri zdravljenju. Sama imam kar nekaj telesnih težav, pravzaprav posledic bolezni in prometne. Poskusila sem zdravljenje z uradno medicino in pravtako alternativo. Ko sem se odločila za zdravljenje pri takrat bioenergetikih, reikistih ipd., sem bila v dobri veri, da je takšno zdravljenje nekaj več od uradne medicine, ozir. da pomaga tam kjer se uradna medicina konča, ker je pač to delo z energijo, ki je uradna medicina ni priznala. In seveda, so povsod govorili, da te številne metode čudežno ozdravijo. OZDRAVIJO!! Žal nikoli nisem prejela takega ozdravljenja, so pa mi vsi govorili o tem kako bi morala živeti in drugače razmišljati. Ker, da to je zelo pomembno. Ja, je pomembno, vendar kot sem spoznala skozi svoje muke in težave, ne vpliva to na posledice bolezni (simptome), ki so nastali ozir. so že manifestirani na fizičnem nivoju. Ko je bolezen že tako daleč kot je pri meni, mi nobeno duhovno zdravljenje ne bo pomagalo, ali zdrav način življenja. Posledic bolezni to ne odpravi. Mogoče bom z dobro voljo in stisnjemnimi zobmi lažje preživela dneve z bolečinami in bo nekako šlo. Veliko delam na sebi s tem, da rešujem svoje travme in rešetam svoja prepričanja, ki so mogoče pripeljala do nekih posledic. Četudi bom rešila veliko tega tega menim, da to ne bo odpravilo simptomov mojih bolezni, ki so že manifestirani na fizičnem nivoju. Takrat ima alternativa zvezane roke. Vsaj v mojem primeru. Aha, pa še to. Nekdo je napisal (žal ne vem kater), da včasih pa med zdravljenjem zdravitelja človek tudi umre in da se bo zdravljenje pač odrazilo v naslednjem življenju. Mogoče se bo s to razlago potolažil nekdo, ki verjame v reinkarnacijo, večina pa mislim, da bi veliko raje doživela ozdravitev v tem edinem življenju, ki ga ima.

Lepo je če deliš

[Cristina]

Berem vajine poste tukaj in “upiranje” Irene, da bi znova začela proces prisotnosti in “vzpodbujanje” Tadeja naj le znova poskusi. Mogoče se bo komu zdelo neprimerno, vendar bom vseeno opisala svojo izkušnjo s procesom prisotnosti.
Začela sem ga 2x. Prvič sem odnehala, ker sem kar naprej jokala in sem komaj vozila v službi. Oči so se mi dobesedno vnele od joka in sem morala nehati. Kar me muči, kar me pač žalosti v tem življenju, se je potenciralo za večkrat. Z dihanjem se negativne misli in z njimi povezana čustva okrepijo in so prisotna, v mojem primeru 24 ur na dan. Mislim, da Tadej temu pravi, da jih spravimo v gibanje. Čez nekaj časa sem začela ponovno, ker sem se želela rešiti svojih težav. Vzpodbujalo me je mogoče tudi to, da so nekateri pisali tako navdušeno o svojih rezultatih. Pač ne bom taka reva, da ne bi šla do konca..če pa drugim gre, bo šlo tudi meni. In sem začela znova. In zraven brala tale forum, se učila in se poskušala ravnati po nasvetih. Prišla sem do 7 tedna. Vse hudo je že zelo butalo ven. Pričakovala sem, da se bodo pravzaprav sčistili stari travmatični dogodki, ki so mi zapustili sledi in oblikovali moja negativna prepričanja sedaj. Ampak ni bilo tako, kajti ugotovila sem, da je vse s čim sem se mučila že prej, pač samo močnejše, bolj boleče in stalno prisotno. Ponovila se je zgodba prvega poskusa.
Pomembno pri procesu prisotnosti ni samo to, da ti spraviš na plano boleče misli, čustva, ampak, da jih pravilno sprocesiraš. Kljub vsemu kar je napisal Tadej tega nisem znala ali pač zmogla speljati. Sama sem se znašla na robu, z vso bolečino, obupom, brez izhoda. Ravno zaradi svoje izkušnje opozarjam, da ta proces ni za ljudi, ki nimajo zraven sebe nekoga, ki bi jih v težkih trenutkih podrpl, jim znal svetovati, ko jim je hudo. Proces je močan in mogoče se bo težko sestaviti skupaj, če se vse kar butne ven, ne bo sprocesiralo. Žal, je moja izkušnja takšna.

lep pozdrav vsem

Lepo je če deliš

[Cristina]

hvala obema za izčrpne odgovore. Kot vedno, je zelo poučno. In Tadej je zadel bistvo mojih težav s križem: odnos do nasprotnega spola, in seveda sex je vključen

Lepo je če deliš

[Cristina]

načeli ste zelo zanimivo temo zame: prepustiti se božjemu vodstvu. In kot pravi Nataša se potem zgodijo čudežne ozdravitve…Sama imam veliko težav v svojem življenju in po teh teorijah, si jih duša sama skreira, da bi zraslo njeno zavedanje na višjo raven. Npr., da imam hude bolečine v križu, poskušam vse mogoče, se odločim za operacijo. Bolečine so namreč hude, človek ne more hodit, ne more v službo, zaradi bolniške je ogrožena njegova služba. Najbrž poskušaš narediti vse, da si pomagaš. Kako si zdaj pomagam s prepuščanjem božjemu vodstvu? Torej to, da grem k zdravniku, raznim zdravilcem, začnem s samozdravljenjem najbrž ni prepuščanje božjim rokam? Ali pač?

Lepo je če deliš

[Cristina]

hvala za odgovor

Lepo je če deliš

[Cristina]

Citiram Tadej:Še nekaj, zelo pomembno: Ko to energijo opazuješ, pazi da nimaš
vizualnega fokusa na ničemer materialnem/fizičnem. Z malo vaje boš
zlahka v telo pričarala situacijo, kot da imaš med opazovanjem energij
zavest v celem telesu. Če boš vzdrževala tak občutek in opazovala
energijo, pravzaprav niti ne boš mogla imeti vizualnega fokusa na čem
materialnem, ampak nekje v praznem prostoru, kar je optimalno.

Poskušam delati kot praviš, a mi ne uspeva. To opazovanje z odprtimi očmi praznega prostora mi ne gre in ne gre. Kamorkoli pogledam vidim pred sabo nek predmet, zato sem se poskusila osredotočiti na zid pred seboj. V istem momentu pa ne zmorem začutiti svoje bolečine ali negativne misli, ki jo hočem sprocesirati. Kot, da se eno z drugim isključuje. Enkrat mi je uspelo gledati nekam “vmes” vendar se mi je vid zameglil, pojavil se je glavobol. Začutila sem tudi, da moram zapreti oči, kar spontano. Kaj delam narobe?

Zanima me še tole: ali si pravilno razlagam pojem sprocesirati bolečino, misel itd. kar me pač muči. Namreč, v meditaciji se ob navalu nekega čustva, misli, začnem jokati, grabijo me krči, stresa mi celo telo, zčnem globlje dihati. Ampak to se zgodi samo od sebe, tega ne sprožim zavestno. Je to čiščenje, ki potem pomaga al samo odziv na trpeča čustva? V procesu prisotnosti se dvigne vse hudo na površje, ozir. se zelo okrepi in če tega me znam sprocesirati, mi to nič ne pomaga, samo še bolj trpim.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki