Zemlja in spremembe - Forum duhovnost

Participant

Če mislite, da letošnja (ne)zima ena najbolj čudnih, počakajte na letošnjo poletje.. Klimatologom se že rola, po inetrnetu pa krožijo članki da prihaja inferno..

članek: http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/zemlja-bo-gorela-leto-2014-najtoplejse-do-zdaj

KLIMATSKE SPREMEMBE
Zemlja bo gorela: leto 2014 najtoplejše do zdaj

Vreme bo še slabše, prihajajo potresi in vulkanski izbruhi. Zemljina površina se bo spremenila v nekaj nam popolnoma neznanega.

Znanstveniki so prepričani, da bo leto 2014 najtoplejše do zdaj. Vzrok za to naj bi bil El Ninjo, globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja, ki se pojavlja na vsake tri do osem let tako v Pacifiškem kot Atlantskem in Indijskem oceanu. Je najbolj znan vremenski pojav, ki ga ni mogoče napovedati. In ta naj bi povzročil, da bo v atmosfero šla ogromna količina toplote, poroča Daily Mail.

Nemški znanstveniki ob tem pravijo, da je mogoče pojav El Ninjo napovedati za leto vnaprej, a ker je temperatura vode pod vplivom vetrov, ki pihajo prek ekvatorja, so možnosti napovedovanja omejene na pol leta. Stroka pa se strinja, da je naš planet vsakih deset let prizadet z uničujočo sušo in ogromnimi požari in da je verjetnost, da se to zgodi prav letos, kar 75-odstotna.

Vrhunec avgusta 2014
Medtem pa, če gre verjeti ameriškemu profesorju dr. Kaplanu, nam zadnje vremenske spremembe napovedujejo uničujočo katastrofo, ki prihaja s poletjem. Profesor astronomskega oddelka univerze v Teksasu, tako radio Turner, meni, da se bo objekt, velik kot planet, približal Zemlji avgusta 2014. Zemlja bo nato čutila vpliv, preden se bo planet približal, in sicer zaradi gravitacije tega nebesnega telesa.

Če je Kaplanov izračun točen, se bomo soočili s katastrofalnimi nesrečami. Vreme bo še slabše, prihajajo potresi in vulkanski izbruhi. Zemljina površina se bo spremenila v nekaj nam popolnoma neznanega.

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

glas

Participant

»Človeštvo je pred največjim problemom v zgodovini svojega obstoja. Vse bolezni, vojne in ujme skupaj niso bile nič v primerjavi s tem, kar nas čaka!« pravi Jure Bedenk.

Direktor Zavoda Grč Vrh se ukvarja s svetovanjem za trajnostni razvoj, trajnimi viri energije in učinkovito rabo energije. Govori o podnebnih spremembah, ki jih napovedujejo že tudi najbolj konservativni klimatski modeli. Že v naslednjih desetletjih jih bomo krepko občutili tudi mi, do konca stoletja pa bo Slovenija tako spremenjena, da je naši stari starši ne bi več prepoznali.

V Zavodu Grč Vrh največ svetujejo industriji, nekaj tudi javnim službam, sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami in delajo raziskave. Jure Bedenk, multidisciplinarni poznavalec okoljskih ved, je glede naše prihodnosti milo rečeno pesimističen.

Kaj lahko pričakuje Evropa v naslednjih desetletjih?

Vremenski vzorci se bodo spremenili povsod. Poenostavljeno rečeno pa se bo jug pomikal proti severu. Vsi kraji, ki jih danes poznamo kot »tista lepa dežela tam«, bodo v prihodnosti popolnoma drugačni. Druge rastline, druge živali, drugačno podnebje, drugačne zakonitosti. Drug, neznan svet, vrh vsega zelo dinamičen, saj se bo v skladu s tempom napredovanja podnebnih sprememb nenehno spreminjal. Živeli bomo v stanju neprestanega ekološkega »potresa«, vse, kar potrebujemo za življenje, se nam bo pred očmi neprestano treslo in sesuvalo, prihodnost bo ves čas negotova, nedefinirana, in česar ne poznaš, se bojiš. Posledice pri ljudeh bodo zato fantastične, in to tam, kjer najbolj šteje – med ušesi. Posttravmatski sindrom in depresija bosta hit tega stoletja. Dober pokazatelj tega, kar prihaja, je Avstralija. Južna polobla je manj naseljena in ima zato v zraku manj aerosolov. Ti odbijajo sončne žarke in s tem rahlo zavirajo segrevanje. Severna polobla zato nekoliko zaostaja za južno v scenariju globalnega segrevanja. Kar se danes dogaja Avstralcem, se bo čez deset let nam. Izraz »suša« tam uradno ne obstaja več, ker so se razglasili za državo s permanentno sušo. Vlada se je že pred kakimi šestimi leti odločila, da nekateri deli dežele zaradi podnebnih sprememb pač niso več primerni za kmetijstvo. Polovici svojih kmetov so razdelili po 200.000 dolarjev in jim položili na srce, naj si najdejo drugačno zaposlitev. Kdor bo še kmetoval, bo to počel na lastno odgovornost, brez subvencij in drugih pomoči države. Vpliv na duševno zdravje Avstralcev je že zaznan, izmerjen, zato sem omenjal posttravmatski sindrom in depresije – v Avstraliji je to nova družbena psiha. Depresivna, v usodo vdana populacija se težko spoprime s podnebnimi spremembami. Upanje je zelo pomembno, brez motivacije ni nič. Pri nas ni nič bolje, kar poglejmo, kaj počnemo. Leto za letom izplačujejo škodna nadomestila za koruzo, ki jo je zdesetkala suša, in to na prodnatih tleh, kjer voda tako ali tako takoj odteče globoko v tla. O rastlinah, odpornejših proti suši, pa se še premišljuje ne, kaj šele da bi se jih tudi v resnici sejalo ali sadilo … Kratkovidno in nevzdržno, torej nič novega. Žalostno, ne najdem druge besede. Žalostno. Seveda pa je scenarijev več. Če se prekine Zalivski tok, se lahko zgodi, da bo nas cvrlo, Anglija pa bo ujeta v sneg. Podnebje je izjemno kompleksna reč in vsako novo odkritje, vsak nov set podatkov vpliva na scenarije. Takega, po katerem se ne bo zgodilo nič hudega, pa žal ni.

Kakšna pa bo podoba Slovenije čez 50 let?

Slovenija bo videti kot današnji Izrael. Rjava, sušna, porasla z grmičjem. Južna Primorska bo videti kot južna Dalmacija, Vipavska dolina bo imela podnebje, kakršno ima danes Obala, Pokljuka bo brez smrek. Karikirano rečeno lahko pričakujemo razmere, ki bodo omogočale bovški refošk in kranjskogorski rizling. Obala in Kras bosta rjave, polpuščavske barve, iglavcev ne bo več (podnebne razmere za smreko so pod 1500 m n. m. že danes neprimerne …).

Katere pokrajine bodo vremensko najbolj prizadete?

Tiste, ki jih tepe že zdaj, bo teplo še močneje. Po mojem mnenju najbolj Štajersko oziroma obrobje Panonske nižine, še posebej v obliki suš in točonosnih neviht. Tudi Vipavska dolina jo bo še slabše odnesla zaradi še močnejše in dlje trajajoče burje. Obalo bo ogrozila naraščajoča gladina morja in, zaradi zakisanosti morja, morje brez življenja. Uspevale bodo le še meduze, teh bo pa v izobilju. V Alpah bodo razmere za rast obstoječih rastlin nevzdržne, torej se bo tudi tam vse spremenilo. Vse. Vaš opis podobe današnje Slovenije se bo vašim še nerojenim vnukom slišal kot opis neke sanjske dežele, ki s prostorom, v katerem bodo živeli, razen tabel Republika Slovenija na mejnih prehodih, ne bo imel kakšne resne povezave.

Kaj lahko pričakujemo od vremena?

Pojavi bodo pogostejši in močnejši. Hujši mraz, hujši in daljši vročinski valovi, hujša suša in večje povodnji. Namesto da bi deževalo po malem in redno, bomo vodo dobili v dveh velikih paketih. Od zime do jeseni bo redosled tak, da bo vode več takrat, ko bo to naredilo največ škode, istočasno pa nas bodo udarili še vročinski valovi in hujše nevihte.

Kako pa bo z vodo, s katero je Slovenija (še) bogata?

Vode ne bo ravno takrat, ko bi jo kmetje najbolj potrebovali. Poglejmo Savo, Dravo in Muro, naše največje reke, ki pojijo največje kmetijske površine. Včasih je v gorah pozimi zapadel sneg in se talil še dolgo v poletje. Danes pade bistveno manj snega in več dežja, ki odteče takoj. Mimo naših žitnic bo šla voda tako v času, ko kmet nima z njo kaj početi, kasneje pa je ne bo. Suša bo nastopila že na pomlad. To se bo poznalo tudi pri delovanju hidrocentral, za katere svetovne statistike že kažejo trend zmanjšanja proizvodnje. To je direktna posledica podnebnih sprememb. Enako velja za jedrske in termoelektrarne, ki jih je treba hladiti in so zato vedno zgrajene poleg vode. Ameriške in francoske študije kažejo, da bo proizvodnja precej padla, ker nukleark ne bodo imeli s čim hladiti.

Ena od posledic podnebnih sprememb, ki jo napovedujejo tako rekoč vsi scenariji, so zaostreni družbeni odnosi in valovi podnebnih beguncev.

Zakaj je propadel Rimski imperij? Ker je bila med letoma 250 in 650 suša v Evropi in Aziji. Zato so barbarska plemena pritisnila iz Azije proti Evropi. Brez spremenjenih podnebnih sprememb in posledičnega manjka hrane ne bi imeli v Evropi ne Džingiskana ne Slovanov. V Avstraliji predvidevajo, da bodo okoli 150 milijonov podnebnih beguncev iz Indonezije začeli sprejemati že v naslednjem desetletju. Na Novi Zelandiji begunce pričakujejo dve desetletji kasneje. Od kod? Hja, iz Avstralije … Na Kitajskem, kjer ni demokracije in so zato državni načrti lahko dolgoročni, se že od začetka tisočletja pripravljajo na prihajajoče spremembe. Ker so ugotovili, da se jim žitnice sušijo in puščava Gobi širi (čeprav dajejo 14 milijard na leto za pogozdovanje, ki naj bi jo ustavilo, bo leta 2020 dosegla Peking), imajo srednjeročni načrt preseliti 650 milijonov ljudi. 200 milijonov jih je namenjenih v Afriko. V Kongu v ta namen vsako leto pokupijo za tri Belgije ozemlja. Dokumenti o tem so dosegljivi na spletu, nobena skrivnost niso. Ameriška agencija za nacionalno varnost predvideva, da bo v prihodnosti glavna naloga vojske prav odpravljanje posledic podnebnih sprememb in pomoč prizadetim ter preprečevanje širjenja vektorskih bolezni (malarija, virus denge itd.). Ste vedeli, da je virus denge že n
a Savi, tam nekje na srbsko-hrvaški meji? Komarji pridejo, zagotovo, 21. stoletje bo stoletje insektov, saj bodo imeli čedalje boljše razmere za življenje. Topleje bo, več jih bo preživelo, bolj bodo aktivni in zato bolj lačni … Pozitivna povratna zanka pač. Velja za komarje ali pa škodljivce v poljedelstvu ali gozdarstvu. Podlubnik ali lubadar – tudi o tej nadlogi bomo slišali vsak dan, z vsako padlo smreko.

Kako se torej lahko na spremembe pripravimo?

Ena od pomembnih stvari je prilagoditev poljščin in drugega rastlinja. Naravi moramo pomagati s tem, da vrste že zdaj začnemo seliti tja, kjer bodo nekoč idealne razmere zanje. Same se namreč ne morejo seliti tako hitro, kot se premikajo klimatski pogoji. Gojiti koruzo na produ je že danes neumnost. Ljubljanska in Celjska kotlina ter Štajerska imajo zelo prepustno podlago in voda odteče. Koruza pa je izjemno potratna, kar se tiče vode, ter izjemno občutljiva za vročinske šoke in sušo. Sorte, ki jih gojimo, bomo morali nadomestiti z odpornejšimi. Znova bodo aktualna stara žita, ki nimajo toliko donosa, zato pa njihovo močnejše in dolgo steblo poskrbi, da prenesejo pomanjkanje vode. Pozabiti bomo morali na meter in pol visoke jablane z obloženimi vejami. Profitno razmišljanje, kako čim prej do čim več pridelka, bomo morali zamenjati z modrostjo naših dedov, ki so ciljali na to, da morda ne bodo imeli največjih možnih jabolk, bodo pa imeli vsaj malo letine tudi v primeru suše ali drugih za rast neugodnih naravnih razmer. Zamenjati bomo morali večino gozda. Tu nam gre škoda zaradi žleda po svoje celo na roko, saj nam daje možnost, da to še pravočasno storimo. Smreka pod 1500 metri nadmorske višine nima kaj iskati, ker ne prenese suše in ker je v nižjih predelih večja verjetnost za uspešno razmnoževanje lubadarja. Nasaditi bomo morali listavce. Bukev bo imela v prihodnosti krasne rastne pogoje, žal pa je gospodarsko malo vredna. Morda hrast ali kostanj. Tu bo treba še razmisliti, Zavod za gozdove tovrstne programe sicer že ima pripravljene, in to že dolgo, le posluša jih nihče, kaj šele da bi se jih izvajalo. Stroki se meša od nemoči, pa ne govorim le o gozdarjih, temveč o vseh strokovnjakih, ki poznajo zakonitosti delovanja narave. Se pa že takoj zaletimo v problem, da Slovenija nima dovolj drevesnic za pogozdovanje niti v normalnih razmerah, kaj šele po letošnjem žledolomu, ko smo izgubili za 1.100.000 nogometnih igrišč gozda. Če jih ne bomo pogozdili, bo prišlo do erozije in bo odplavilo zemljo, ki je drevesa ne bodo več držala skupaj. Brez prsti pa ne bo kam saditi dreves. Nižine bodo sčasoma neprimerne za kmetovanje, izboljšale pa se bodo razmere na višini. Kmetijstvo se bo zato moralo seliti nad 700 metrov in na nekraški teren, kjer so površinske vode. Če kupujete kmetijo danes, preverite, ali ima območje lokalno generirane padavine, da ne boste ostali brez vode, če zatajita Atlantik in Genovski zaliv, ki oblikujeta naše vremenske fronte. Potrebovali bomo več znanja in povezovanja med disciplinami, predvsem pa mnogo več politične odgovornosti in volje, da se spoprimemo s problemom. Tu nimam prav veliko upanja, bolj stavim na to, da se bo vsak od nas moral začeti obnašati drugače in to zahtevati tudi kot potrošnik in kot volivec.
… … …

Če je prihodnost tako zelo črna, zakaj ste potem ravnokar kupili kmetijo?

Ker sem živo bitje in živa bitja imamo življenje rada. Življenje je fajn. Ker imam rad živalsko vrsto, ki je sposobna spisati peto Beethovnovo simfonijo. Ker imam sina. Ker predaja ne pride v poštev.

lin še naprej..
http://njena.si/clanek/clovestvo-drvi-v-katastrofo

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”