Želje
- This topic has 108 odgovorov, 17 glasov, and was last updated 14 years, 1 months nazaj by
.
-
[
QUOTE=zepo]Življenje seveda imamo lahko pod kontrolo z raznoraznimi orodji.
[/QUOTE]Tole je ena najpogostejših iluzij. Občutek, da imaš kontrolo, ti žre energijo. Dejansko imaš največ kontrole takrat, ko se ji zavestno odpoveš, ampak to je mal daljša zgodba.
Malce si preberi kaj sem dopisal- ta trenutek, daljnoročno pa ne. In to ni nikakršna iluzija….
zepo wrote:
Popolna predaja pomeni natanko to- pasivnost in oblika “razumevanja” in sprejemanja kar se ti in v tvoji okolici dogaja…Popolna predaja je zaupanje življenju. Takrat postaneš življenje samo. Življenje samo pa že po definiciji ne more biti pasivno. To je tako, kot če posamezna celica človeškega telesa končno začne delovati v korist celote (telesa). Če jih več deluje po svoe, pa pride recimo do raka. Tisto, kar mi počnemo Zemlji in na Zemlji, ima vse karakteristike rakavosti.
Vsaka tvoja zavestna odločitev pomeni aktivnost in obenem tudi določeno nezaupanje v tok življenja. Ne boš mi dejal, da je vsaka tvoja odločitev sprejeta na podlagi intuicije. Kolikokrat si se zaj…? Ali si takrat počel -kaj ? Zaupal življenju? Pa te je malce zafrknilo? Teoretično se vsekakor strinjam, vendar v praksi ni tega- popolnega zaupanja življenju. Sam delno zaupam, pravzaprav precej- sam sebi, vendar priznam in dodam- ne popolno…Zakaj – ker odločitve o sebi ne pomenijo še vsebine vseh interakcij v univerzumu ali pa pomanjšano -v svetu okoli mene….Določene stvari težko predvidiš in te se te dotaknejo – tako ali drugače. Kdo ni nikoli razočaran ? Kdo se nikoli ne zafrkne? Kdo dela VEDNO v svoje dobro? Kdo je popolno harmoniziran, torej brez vsakršnih čustvenih prevratov, brez bolečine in bolezni…?
zepo wrote:
Tole prepuščanje in sprejemanje vsega bi v bistvu negiralo in degraqdiralo tisto najbolj dragoceno kar imamo: svobodno voljo in izbiro- kdaj in kako se bo nekaj zgodilo.Tole so klasične težave z razumevanjem pojma sprejemanje. Pojem sprejemanje ne pomeni, da se moraš strinjati in da ti mora biti všeč vse, kar se dogaja, ampak da ne etiketiraš in da stvari/ljudi/situacij ne “obravnavaš” na osnovi mentalnih kalupov, ki ti dovolijo videti le omejeno resnico, resnico, ki je skladna z gabariti teh kalupov.
Ja, tole dobro vem- kaj je sprejemanje in razumevanje…Vsak dan tole (kar si napisal) ponavljam ljudem…Nisi dobro razumel…Govoril sem v smislu popolnega pasivnega sprejemanja- kot- kar se mi dogaja v življenju, je že prav za mene..Tole meni ne potegne…ne gre, ker sam lahko svojo voljo spremenim potek dogodkov- tako na bolje, kot tudi v svoje slabo. In tisto slabo so učne ure, nauki, lekcije življenja- karme, ki so nam še kako potrebne. Ker temu se ne boš nikoli izognil, razen, če si stvar že prešel v svojih reinkarnacijah. Raje grem aktivno skozi lajf, kot pa da stagniram- seveda je to moja osebna presoja, ki nima nikakršne zveze s teboj ali kom drugim…Vsak dobiva posledica sam…in kot tak ima tudi pravico svoje odločitve…in če je nekomu všeč, da živi kot živi, je to njegova pravica, ki mu jo ne more nobena druga subjektivna presoja v smislu resnic- vzeti. Večina ljudi bi najraje človeku obesili lastno odgovornost za vse kar se m u dogaja in ko se odloča po svoje, mu vzeli pravico do svoje volje (s kritiko, sodbami, normiranjem, klasificiranjem, razglašanjem univerzalnih resnic itd), obenem pa pozabljali, da so oni tam BILI ali pa še BODO. Imej razumevanje za drugačnost in jo upoštevaj, s tem narediš mnogo več dobrega, kot pa če nekomu razglašaš en in edini prav, ki ga neka oseba ne razume…In seveda sledi klasifikacija zavesti…
–Aha dodam- ne glej na pisanje iz aspekta druge, treje ali prve osebe, spet gre za malce svobodno izražanje…zepo wrote:
Ko nekomu govorim, da so njegove želje v tem trenutku nepotrebne in “napačne” , govorim iz svojega piedestala določenega polja določene vibracije. In kar je zame napačno in nepotrebno je morda (ali pa nujno) še kako potrebno osebi, ki se nahaja v bolj grobem- nizkovibracijskem polju zavesti ali pa motivacije
??????? In zakaj mu potem to govoriš? Če ti nastopaš v obleki svojega polja, in trčiš v polje, ki je obleka nekoga drugega, vsako od tih dveh polj pa ima svojo realnost, je jasno, da je rezultat laho le obojestransko nerazumevanje. Če te prav razumem, torej skušaš osebo potegniti v polje, katerega si ti izbral kot pravo. A nisi prej nekaj govoril o svobodni volji?
Ma ja, ne jaz, le izrazil sem nekako dokaj splošno razširjeno prakso…včasih govorim v prvi, drugi ali tretji osebi – gre pač za način izražanja…a si šele vstal? jaz sem ravnokar prišel…
zepo wrote:
Hotel sem reči, da ne obstajajo UNIVERZALNE resnice za VSE, ker gre za evolucijo, ne za bližnjice.O ja, obstajajo. Že Smaragdna plošča govori o objektivnih in subjektivnih resnicah. Razumevanje objektivnih resnic, ki veljajo za vse (kakor zgoraj, tako spodaj, vse je vibracija, v materialni realnosti je vse polarno …), nam je lahko dober vodič pri razvoju. Sicer pa so poenostavljene in ljudem približane izpeljanke iz teh večnih resnic tudi recimo božje zapovedi (ne bijaj, ne kradi, ne laži …). Sugerirajo na realnost splošne povezanosti.
[/QUOTE]Ja, seveda Tadej, saj veš, da je ta fraza o univerzalni resnici moja priljubljena tema…V bistvu gre za nekaj drugega- da nekako moramo sprejemati z razumevanjem subjektivne resnice osebe vzajemno z njegovo zavestjo. Malo kdo lahko preseže svoje potenciale (mislim – prepričan sem, da v končni fazi nihče), pa še to je kratkega veka.Hotel sem reči, da nekomu priznaš pravico imeti drugačno (subjektivno) resnico, ki jo pač pogojujejo njegove izkušnje, vedenje, znanje, zrelostna stopnja itd… Zato sem tudi dodal- ker gre za evolucijo- torej sem mislil, da tudi tak človek bo nekoč sprejel tisto univerzalno resnico, le še nekaj km ali pa časa v določenem prostoru potrebuje…In daš mu podporo in razumevanje, ne obsojanje in nerazumevanje.
Ja, včasih pišem dokaj dvoumno, je malce težje razumeti- pač pišem zgodaj zjutraj, navadno se mi mudi itd….se opravičujem.
Veš da verjamem v tabulo smaragdino (mam en prevod pogovora s sinom doma), najsi jo je napisal toth ali Aristotel, mi je čisto vseeno, pač ni zgodovinskih dejstev, je pa seveda resnično- univerzalna resnica- smernice in zakoni življenja glede mikro v makrokozmičnem obsegu. Očitno težava pri razumevanju…Lepo bodi
Matjaž
zepo2010-11-06 14:08:54Irena wrote: Premlevam o odgovorih na moj post “naključja” – in utrnila se mi je skoraj neoprejemljiva, vsekakor pa še nedokončana misel.(Ve se, da pretiravam oz. karikiram
). T… IrenaIrena, tule ti bom prilimal en post iz devetega tedna procesa prisotosti, objavljenega v temi praznina, ki ti bo v kontekstu cele situacije morda koristil.
Pogojeni um je neprestano usmerjen na prihodnost. A kaj je prihodnost? Noben kvantni fizik ne bo rekel, da prihodnost obstaja. Prihodnost je iluzija. Če smo usmerjeni na prihodnost, prihodnost pa ne obstaja – kje je torej zdaj tu smisel? Kako kreirati prihodnost? Kako kreirati nekaj, kar ne obstaja?
Identifikacija s prihodnostjo je ena najmočnejših identifikacij. Ko se identificiraš s prihodnostjo, se pojavi polarnost, ki se manifestira skozi dva naboja:
– Naboj želje
– Istočasno strah, da tega ne bomo uspeli nareditiIn kaj se bo zgodilo? Iskonstruiral se bo niz dogodkov, ki bodo krepili tako strah kot željo. V tem preklapljanju izkušamo vibracijo pričakovanja (Se bo zgodilo? Kdaj se bo zgodilo?). Vedno, ko imamo pričakovanja, se to manifestira z napetostjo v telesu. Identificirali smo se z nečim, kar ne obstaja. Če torej hočemo resnično sami kreirati realnost, moramo skenslat pričakovanja (ko govorimo o kreiranju, govorimo o povezavi z že obstoječo realnostjo).
. Torej – deidentificirati se s prihodnostjo.
Ta del procesa je eden najbolj zahtevnih. Zato se bo v tej fazi verjetno pojavilo veliko vprašanj – kar pogumno, vprašajte … Če namreč hočeš razumeti smisel deidentifikacije s prihodnostjo, , moraš imeti izkušnje s praznino, drugače dobiš občutek, da si izgubil prihodnost.tadej pretner2010-11-06 18:57:33
tadej pretner wrote:
Torej – deidentificirati se s prihodnostjo.
Tadej, ubesedil si nekak moje občutke, zaznave – morda celo spet eno “novo” spoznanje…Vse tisto, kar bo, ko bo, če bo… se mi te zadnje tedne zdi takoooo nesmiselno, nepomembno, brezveze…Ugotavljam namreč, da se z dosego cilja-izpolnitvijo želje pravzaprav NIČ ni spremenilo, kar bi bilo meni RES pomembno.Še huje – vse to, kar je zdaj, je bilo tudi prej,in če malo pretiravam – svojo pozornost sem usmerjala v nebistveno smer.Se pravi, kar bi zdaj, bi lahko tudi prej.Sploh ne gre za kaj, gre res za kako…Morda bolj razumljivo – gledala sem “ven”, ne navznot”. In trenutno ne gledam nikamor, pa sem kot ozdravljeni slepec zagledala -četudi le – majceno križišče
Morda tisto med Bogom in ateistom 
. (Morda je celo krožno 
)Včasih bi to moje trenutno stanje diagnosticirala kot kratkotrajno in nepregloboko “depresijo”. Sedaj vem, da je vse drugo kot to. Če uporabim lahko tvoje besede : deidentifikacija s prihodnostjo. Morda pa res.In uf – ideja – a je možno tudi ono drugo? Se deidentificirati s preteklostjo? Tole bi zdajle meni pasalo, da sklenem krogIrenatadej pretner wrote:
Veš da verjamem v tabulo smaragdino (mam en prevod pogovora s sinom doma),Pogovora s sinom???? Ne štekam. Imam verzijo, ki je prevod latinske verzije, povzete iz Geberjeve Summa perfectionis, Alchemiae Gebri Arabis, izdane v Bernu leta 1545 (prevod iz hebrejščine v arabščino in iz arabščine v latinščino). V njej ni nikakršnega “pogovora s sinom.”
[/QUOTE]
Ja, prav imaš- v bistvu sem omenil corpus hermeticum, kjer je zraven tudi prevod Tabula Smaragdina- natanko tista verzija, ki si jo zapisal Jaz pa sem omenil nekaj iz vsebine corpusa….
Ostalo ne bom komentiral, ti imaš pač svoje teorije, na katere se opiraš, sam mislim malce drugače…pa tudi očitno prihaja do slabega razumevanja – kaj je kdo mislil (sam recimo govorim o evoluciji, ti o “smeri”, v bistvu pa o cilju evolucije, kar nima nobene zveze s tem, kar sem hotel reči jaz – dve dimenzije istega procesa.). In to lahko trajaaaaa….ne da se mi več.
Lepo bodi Matjaž
mimogrede- sem nekaj našel o tem- vplivu kremena na vodo v smislu “čiščenja” klora, nitratov itd…Verjetno je nekaj na tem…Emoto itd…teorije, raziskave ….
zepo2010-11-06 20:55:58Četudi se šele zadnje čase definirano ukvarjam s “prihodnostjo”, me pa že več let zaposluje nekaj na isto tematiko, saj vsi poznamo tisto o …vera, upanje, ljubezen…
Ko poslušam ali berem različne vere, verovanja, itd., so si pravzaprav v srži vsi enotni glede ljubezni, glede vere manj, za upanje pa se mi zdi, da bi ga bilo treba “črtati”UPANJE – kolikor mi je to uspelo prerešetati iz vseh možnih vidikov, se upanje vedno in zmeraj nanaša na prihodnost. Čim nekaj upam, se odmikam od zdaj in tu.Navkljub temu sprašujem – je morda tudi lahko drugače? Oziroma kdo dojema upanje drugače kot jaz?(a prosim, ne za-upanje in kakšne druge sestavljanke ). Lp, IrenaIrena wrote: Četudi se šele zadnje čase definirano ukvarjam s “prihodnostjo”, me pa že več let zaposluje nekaj na isto tematiko, saj vsi poznamo tisto o …vera, upanje, ljubezen…
Ko poslušam ali berem različne vere, verovanja, itd., so si pravzaprav v srži vsi enotni glede ljubezni, glede vere manj, za upanje pa se mi zdi, da bi ga bilo treba “črtati”UPANJE – kolikor mi je to uspelo prerešetati iz vseh možnih vidikov, se upanje vedno in zmeraj nanaša na prihodnost. Čim nekaj upam, se odmikam od zdaj in tu.Navkljub temu sprašujem – je morda tudi lahko drugače? Oziroma kdo dojema upanje drugače kot jaz?(a prosim, ne za-upanje in kakšne druge sestavljanke ). Lp, IrenaSeveda se upanje nanasa na prihodnost…preteklost je, kar je bilo je bilo…Samo ce nekaj upas , da se ti bo v prihodnosti dobrega zgodilo, je le samo golo upanje…Vseeno, tud ce pravis, da prosis, ne za…upanje., ravno zaupanje je tisto pravo…
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.