zdravilne rastline
- This topic has 255 odgovorov, 15 glasov, and was last updated 8 years, 9 months nazaj by
.
-
Rena wrote: Ahaaaa…viš kako fajn vedet. Thanks.
Na Hvaru sem kupila eterični oljček sivke, kao eko izdelave. Drugače pa, le zakaj ime Sivka
S priporočilom, da mažemo po pikih komarjev, je res pomagalo. Drugače pa, na tem dišečem otoku, kjer je največ sončnih dni v Evropi in se vse kadi od dišav 
, sem prvič zavonjala drugačno noto rožmarina. Vonj me je potegnil proti vonju kakšnega kadila v cerkvi oziroma tako malo poduhovljen mi je učinkoval. Hja, z orehi, namočenimi v oljčku, se pa nam upala špilat, da ne bojo mislili, da sem v solariju zaspala
. Žajbelj na lase bom sprobala…kakšen kis sem tudi že metala gor. Pa pivček menda fajn, sam tist je prej stekel po grlu
Preveč čvekam…grem brat…pa zdaj si še malo duška dajem, ko Tadej nekaj omenja ukinitev…
Čeprav štekam…rožmarin ….
,jaz ga včasih no kar večkrat mal pobožam
, ko tako lepo diši.Letos je pa sploh raztural , vse ostale rože so gagale …rožmarin je pa prav užival v tej vročini..in kako je dišal.je pa res, kot vska rožca je tud on rabil vodo.tole pa copy pasta ..o eteričnem olju rožmarina…Za rožmarinovo olje, denimo, nam bo izjemno hvaležna težavna koža: pomaga predvsem pri glajenju gub, odpravljanju aken in pomirjanju ven in kapilar, ki rade bruhnejo na plano predvsem na nogah. Dišeča tekočina dobrodejno deluje tudi na lasne folikle in pripomore k polnejši pričeski, po prepričanju nekaterih pa uspešno odpravlja prhljaj in celo preprečuje osivelost, najbolje pa bo delovala v kombinaciji z oljem čajevca in bazilike, pravijo izkušeni. Če se kdaj znajdete v zagati in vam zmanjka zobne kreme, nič ne de: z rožmarinovim oljem si ravno tako učinkovito speremo ter razkužimo ustno votlino in opravimo s slabim zadahom, pazimo le, da tekočine ne zaužijemo!
Aromaterapija
Olje te značilne sredozemske rastline najpogosteje uporabljajo pri aromaterapiji. Z nežno masažo ga vtiramo v kožo predvsem na področju dihal, saj rožmarin pomaga pri prehladih, bolečem grlu in celo astmi. Če si z njim premažemo čelo, bomo odpravili glavobol, mišice si bodo po dišeči masaži opomogle, kosti, ki trpijo zaradi artritisa ali revmatizma, bodo bolje pripravljene na vsakodnevne izzive, enak učinek pa menda dosežemo, če aromatično olje vdihavamo. Tako naj bi premagovali tudi utrujenost in si izboljšali spomin, saj rožmarin spodbuja delovanje možganov. Kot nepogrešljiva začimba pa ne oplemeniti le slastnih jedi, temveč pospešuje presnovo in učinkovito odpravlja prebavne težave.
Noro…sem hvaležna rastlinam in vrtninam, se jim prav zahvaljujem, da so.
1 uporabnik se je zahvalil avtorju.
sama obožujem hren …kar je zanimivo ingver-ja pa ne prenašam , mi ni ravno dober okus ..
morda ravno zato , ker pri nas raste hren ingver pa ne …je pa ravno tako zdravilen kot npr ingver
S čim imamo opravka?
Navadni hren je sicer trajnica iz družine križnic, kamor spadata na primer tudi gorčica in zelje. Rastlina verjetno izvira iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije, razširili pa so jo po vsem svetu. V srednji Evropi je hren znan od srednjega veka. V Slovenijo je prišel iz Rusije, od koder izvira tudi njegovo ime. Ko poper še ni bil splošno dostopen in dovolj poceni, je bil z gorčico edina ostra začimba v Evropi.
Rastlino pri nas najdemo na travnikih in zraste tudi do višine metra, gojijo pa jo predvsem zaradi velike bele korenine, ki sicer sama po sebi nima posebnega okusa, ko pa jo nastrgamo, se začnejo sproščati gorčična olja, ki dražijo oči in sinuse. Nariban hren začne hitro temneti, saj na zraku oksidira, gorčična olja pa začnejo izgubljati učinek, zato ga je treba zmešati z drugimi živili (smetano, majonezo, jabolki …) ali pa pokapljati z limono ali kisom.
Poleg tistega v naravni obliki (korenine) so danes v trgovinah na razpolago nariban in konzerviran ter razne (bolj ali manj ostre) omake in namazi. Vendarle se vsaj za veliko noč menda spodobi, da ga naribamo sami in v manjših količinah pripravimo čisto po svoje, kot nekakšno prepoznavno noto naše lastne velikonočne kuhinje. Če ste res pravi avanturist, pa boste po svež hren namesto v trgovino zavili kar na najbližjo njivo ali travnik. Še prej se je menda dobro pozanimati, za kakšno rastlino pravzaprav gre, in se opremiti s škornji ter kako lopato ali krampom. Hja, hren ni kar tako, boste že videli!
Zdravilo ali dražilo?
V Svetu Evrope ga razvrščajo v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin v izdelku, ki pa za hren niso določene. Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin pa ga uvršča v kategorijo, ki ima enak pravni položaj kot hrana. Kemična sestava hrena je danes dobro znana, vendarle pa se mnenja o njegovih domnevnih zdravilnih učinkih krešejo med ljudsko in strokovno sfero. Po ljudskem izročilu hren razkužuje, spodbuja prekrvavitev in prebavo, žene na vodo ter ima celilne lastnosti. Vsebuje veliko glikozidov gorčične kisline, zato ima močan antibiotični učinek. Ljudska modrost pravi, da je še posebno primeren za zdravljenje bolezni dihal ter ob infekcijskih okužbah sečil in ledvic. Zdravilo pripravimo tako, da hren naribamo in potresemo s sladkorjem ali z medom. Tak pripravek pomaga tudi pri težavah z želodcem in s črevesjem ter pri prehladu in kašlju, poleg tega pa znižuje povišano temperaturo. Korenino lahko uporabimo tudi kot obkladek, ki pomaga pri glavobolu, zobobolu, bolečinah v sklepih, zbadanju v prsih in astmi. Pri tem je menda ključno tudi to, kdaj je hren nabran, saj se večina zeliščarjev strinja, da so zdravilne učinkovine le v takšnem, ki ga izkopljemo v mesecih, ki vsebujejo črko r (januar, februar, marec, april).
Kot pišejo na spletnih straneh Pomurskih lekarn, je o hrenu in njegovih zdravilnih učinkih v strokovni literaturi na voljo malo podatkov. Dokazano je, da med vsemi rastlinami vsebuje največ peroksidaze, encima, ki dokazano spodbuja boljšo prekrvavitev in celjenje. Taisti encim je po vsej verjetnosti tudi glavni faktor zniževanja krvnega tlaka. Po drugi strani pa je ekstrakt eteričnega olja eden izmed najbolj nevarnih in se ne sme uporabljati niti notranje niti zunanje. Za samo korenino naj po mnenju strokovnjakov velja zmerna uporaba, in sicer po malo in po malo v daljšem časovnem obdobju, kar z drugimi besedami pomeni od dva do štiri grame nastrgane sveže korenine na osebo na dan.
Čiščenje sinusov
Če boste v teh dneh s hrenom malce pretiravali, pravzaprav ne bo hujšega kot to, da boste spremenili barvo na rdečo, oči se vam bodo zarosile, v nosu in za očmi pa boste začutili posledice čiščenja sinusov, kar vam bo še dodatno pognalo kri po telesu. Če boste s količino pretiravali, vas utegne začeti peči po želodcu, izključeno pa ni niti pretirano potenje ali draženje kože. Skratka, bolje kot pretiravati le enkrat na leto, je zmerno razporediti količine hrena skozi vso sezono.Nariban hren, ki ga pripravimo z jabolki, smetano ali drugim dodatkom, mora biti sveže pripravljen, saj zelo hitro izgubi glavni lastnosti: aromatičnost in ostrino. Res je sicer, da boste verjetno jokali že ob tem, ko ga boste ribali, ravno zato pa ga morate za uživanje nekoliko omiliti z enim ali več dodatki. Nekateri prisegajo na dodatek jabolk, spet drugi na smetano ali skuto, drugim najbolj tekne babičina topla hrenova omaka.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.