zdravilne rastline
- This topic has 255 odgovorov, 15 glasov, and was last updated 8 years, 9 months nazaj by
.
-
N vem ..ozelot …jaz sem skeptik …
je pa zanimivo …nič pa ne rečem ..moj star ata je vedno rekel ..če se kadi , kadi fajfo ..cigarete so strup.
je pa tud sam gojil tobak …..ta makedonski rekel se je kmečki …
drugi svetovni vojni ..pa že pred drugo svetovno vojno…ta dobro raste pri nas ..vse ostalo pa bolj slabo zaradi klime.
za ostalo pa nimam komentarja …
strelka2013-01-24 14:04:33
Evo , ker že mačice cvetijo
, eh sej že cel januar , pa danes še celo jetrnik in trobentica …Še mal pa bom mislila da sem na Primorskem doma …Corylus avellana, navadna leska
Leska je naš najpogostejši grm, močne rasti in razvejan. Ima
široke, usnjate liste. Leska je razširjena po vsej Evropi, Britanskem otočju in
S. Afriki. Raste na grmovnatih pobočjih, gmajnah, listnatih in mešani gozdovih
od nižine do montanskega pasu. Je pionirska rastlina
in do 5 m
visok grm. Leska s svojim odpadlim listjem izboljšuje gozdna tla. Njeni popki
so pomembna hrana za rastlinojedo divjad pozimi.Leska cvete od februarja, do aprila. Rastlinica je dvospolna in enodomna, pomeni, da ima moške mačice -viseči rumeni cvet poln cvetnega prahu in pa ženski cvet sestavljen popek obdan z luskolisti
Mačice so izvrstno zdravilo proti gripi, pljučnici, pospešuje potenje. Čaj iz listov in lubja , zdravi golenske razjede , hemeroide in je proti driski.
Lešniki so polni vitaminov , A; B1, B2, C in je bogata beljakovinska hrana.
Lešniki tako kot orehi tudi dvigujejo krvni tlak, nižajo pa holesterol…
“>
strelka2014-02-21 20:01:40
Vrba
Poznamo več vrst vrb , v zdravilstvu pa se uporablja rdeča
vrba , bela vrba (Salix
alba L.), iva ( Salix caprea L.) krhlica-krhka vrba (Salvix fragilis L.) in beka
(Salix viminalis L.) Rastejo ob robovih gozda , močvirnih travnikih , obrežjih
rek.Čaj iz vrbovega lubja pospešuje izločanje seča oz. izločanje
sečne kisline , zato ga priporočajo revmatičnim bolnikom in bolnikom s putiko. Zavretek
iz lubja zdravi beli tok pri ženskah in regulira menstruacijo. Čaj pomirja
bolečine., pomirja glavobol …Zadnja voda splakovanja las s prevretkom lubja in listov
odstranjuje prhljaj.V vrbovem lubju se nahaja salicin, kateri tvori salicilno
kislino, in nadomešča aspirin. Torej čaj deluje protivnetno , antispetično ,
zbija vročino…Nosečnicam so vsi pripravki iz vrbe odsvetovani oz. jih ne
smejo uživati.IVA
BELA VRBA
Krhlica-krhka vrba
beka-vrba
strelka2014-02-22 20:57:52
Zanimivo, da sem že pred parimi dnevi preden me je napadla
viroza (po moje je bila gospa gripa,) opazovala lapuh –njegove rumene cvetke na
poti.Kot da bi mi rekel , ej rabila me boš odtrgaj me …
No pa ga nisem, sem ga samo opazovala koliko ga je zopet
letos.SEm se pa potem spomnila , da ga še imam od lanskega leta.
Skratka govora je o Lapuhu.
Lapuh raste skoraj povsod , sama ga največkrat srečam po
kakšnih ilovnatih , gozdnih poteh , grobljah, itdZdravilna je cela rastlina. In včasih, ko ljudje niso imeli denarja , da bi kupovali pravi tobak, je bil ta tudi v njihovih rastlinskih
kadilnih mešanicah .Škodljiv gotovo ni bil …
saj je lapuh predvsem zdravilo za
pljučne bolezni ( vnetje bronhijev, hripavosti , suh kašelj itd)Liste se nabira , maja , junija, vsebujejo tudi več sluzi. Cvetke
pa se nabira sedaj v marcu.Uporabni so cvetki ,ki še niso do konca odprti , saj ko se sušijo še dozorevajo in nam potem lahko
razpadejo.Po patru Ašiču je lapuh dobro čistilo za kri, vzbuja apetit
in deluje proti prebavnim krčem, rahlo odvaja vodo iz telesa.Ker vsebuje tudi majhne količine pirolizidinskih alkaloidov,
ga uporabljamo zmerno , skupaj največ 14 dni.Kuhamo čaj , al pa se izdela sirup.
Sirup se dela enako kot se izdeluje sirup iz smrekovih vršičkov.
( cvetki in stebla)Zlaga se v plasti , plasti sladkorja in lapuha naj bodo fino
stlačene- stolčene . Na kar kozarec zapremo , in ga zakopljemo v zemljo in
kozarec z zemljo tudi prekrijemo.Čez poletje se zemlja segreva , ta toplota enakomerno
raztaplja sladkor ..in nam »kuha« sirup.SIRUP IZ LAPUHA IN ČAJ SE UPORABLJA NAJVEČ 14 DNI.
NOSEČNICE NAJ GA NE PIJEJO; TO VELJA TUDI ZA OTROKE.
Še opozorila, novejše raziskave:
Stranski učinki in strupenost
Lahko povzroči fototoksično reakcijo na osvetljeni koži. Pirolizidinski alkaloidi z nenasičenim jedrom so strupeni tako za živali kot za ljudi, znanih jih je že okrog 200, lapuh pa vsebuje dva: zelo malo senecionina in 0,015 odstotka senkirkina. Več jih je v lapuhovih cvetovih, dosti manj v mladih in zrelih listih, tudi v drogi vsebnost sčasoma upade, zlahka pa preidejo v vročo vodo. Priporočen napitek naj ne bi predstavljal pomembnega tveganja za zdravje, saj je akutno strupen za jetra pri dosti višjem odmerku, vendar farmakološki izsledki na poskusnih živalih ter pirolizidinske izkušnje z gabezom in pitjem nepoznavalsko sestavljenih eksotičnih čajnih mešanic kažejo, da majhna količina omenjenih alkaloidov pri daljšem jemanju spremeni dedno zasnovo, povzroči nastanek novotvorb in predvsem okvari jetra, povzroči venookluzivno bolezen hepatičnih ven (VOD). Prva dva kronična učinka se pokažeta z leti, zadnji pa z meseci.
Prepovedi in opozorila
Čezmerni odmerki lahko motijo zdravljenje srčno-žilnih bolezni in zvečanega krvnega tlaka. Zaradi vsebovanih pirolizidinskih alkaloidov se je dobro izogniti čezmernim odmerkom in daljšemu jemanju, posebno še čajnih napitkov. Iz istega razloga in ker je po izročilu znan kot sredstvo za splav, ni primeren za nosečnice in doječe matere.
strelka2014-03-09 10:25:56
Navadna marjetica
Raste povsod po travnikih. Njena značilnost je da se ob
soncu njeni cvetovi odprejo , ko je dež , pa cvetki ostanejo zaprti.ZDRAVILNOST
marjetice:putika,
boleča menstruacija, čisti kri in ureja presnovo, pomaga pri izkašljevanju,
zasluzenju, boleznih jeter, ledvic in mehurja, pri vnetjuželodčne
in črevesne sluznice, pri notranjih krvavitvah, revmatizmuIz nje kuhamo čaj , delamo tinkturo.
Čaj : se dela poparek:
3 žlice zelišča ( cvetki in listki marjetke) v en liter
vode , pokrito nja stoji 10 minut , nato odcedimo lahko sladkamo ali tudi ne.Zelo poznana je spomladanska solata za čiščenje telesa, ki
vsebuje tudi marjeticoSPOMLADANSKA
SOLATA ZA ČIŠČENJE TELESAPotrebujemo:
2 pesti narezanih listov regrata, 2 pesti narezanih listov navadnega svinjaka
(špehca), 1 pest narezanih mladih listov ozkolistnega trpotca, 1 pest narezanih
listov navadne marjetice, 1 pest narezanih listov trobentice, 1 pest cvetov
navadne marjetice, 1 pest cvetov trobentice, 1 pest narezanih listov čemaža, 1
pest narezanih listov plešca, 1 šopek zeli bršljanaste grenkuljice, 1 šopek
narezanih mladih listov rmana, 2 pesti narezanih listov špinače, mešanici
primešamo še topel krompir. Solato začinimo s soljo, zabelimo z olivnim oljem,
jabolčnim kisom ali limoninim sokom.
strelka2014-03-10 22:33:13
kakšen fajn članek o trobentici …
Jožica Bajc Pivec: Zeliščarski kotiček – Trobentica Na koledarju je še zima, vendar narava nič kaj ne upošteva tega. Marsikateri brst je že prav lepo napet in samo čaka na priložnost, da bo pokukal v svet. Pri delu z zelišči moramo upoštevati situacijo v naravi in ne gledati na koledar. Ponekod je že zacvetel regrat, iz zemlje pogumno kuka rman, tudi trpotec noče zaostajati. V zavetrni legi pa se že kažejo mladi poganjki kopriv. Torej nič več počitka za vse nas, ki si pri zdravem življenju želimo pomoči narave. Danes si bomo pogledali prvo znanilko pomladi, ki ni le lepa temveč tudi zdravilna in užitna. Predstavila vam bom trobentico.
TROBENTICA Primula VulgarisJe med prvimi znanilci pomladi in najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev v Sloveniji. Raste zgodaj spomladi po travnikih, med grmovjem , v svetlih gozdovih in ob potokih. Uspeva vse od nižin do gorskega pasu. Ljubi prisojne predele. Ima značilne nagubane, spodaj dlakave liste in rumene cvetove na kuštravodlakavih cvetnih pecljih, ki poganjajo iz korenike. Cveti od januarja in vse tja do maja.
Zakaj ime trobentica nam je znano iz otroštva, saj smo veselo piskali nanjo in preizkušali višino tona in ob tem tudi sladkost njenega nektarja.Pri nabiranju korenik moramo upoštevati zlato zeliščarsko pravilo in nabrati samo toliko, kolikor za svoje potrebe resnično potrebujemo. Ozaveščeni zeliščarji namreč skrbimo tudi za to, da se v naravi ohranjajo vse vrste rastlin in preprečujemo njihovo iztrebljenje.
Uporabnost – koristnost:
- ima veliko sluzi, posebno v korenikah
- pospešuje izkašljevanje,
- je krepčilo za srce,
- pomirja – se je ne navadimo
- pomaga pri odvajanju vode – diuretik
Uporaba: Uporabni so vse deli rastline.Zgodaj spomladi, predno začne tvoriti cvetne nastavke, nabiramo korenike. Te so zelo krhke in se nam pri izkopavanju hitro zlomijo. Očistimo jih s krtačko v hladni vodi in posušimo v senci. Lahko jih naberemo na nitko ali na drobno narežemo . Posušene zdrobimo. Ker vsebujejo veliko sluzi jih samo namakamo v vodi (čez noč) in ne kuhamo.
Iz korenik lahko pripravimo tudi tinkturo, ki jo uživamo do 15 kapljic v kozarcu vode 2x na dan. Ima pomirjevalni učinek in se nanjo ne navadimo. Za pripravo tinkture vzamemo 20 dag svežih na drobno narezanih korenik in jih namočimo v liter 50 do 60% domačega sadjevca ali tropinovca. Pustimo na sobni temperaturi tri tedne. Občasno steklenico pretresemo. Nato precedimo in shranimo v temnih steklenicah v temnem in hladnem prostoru.
Mlade liste lahko dodajamo prvim spomladanskim solatam. Uporabljamo jih v majhnih količinah – ne pretiravamo!
Za pripravo čaja in čajnih mešanic nabiramo cvetove. Pri nabiranji pazimo, da jih ne zmečkamo. Posušimo jih v senci in jih spravimo v ne preveč tesne posode. Čaj iz svežih poparjenih cvetov pomaga pri vseh vrstah katarjev, odplavlja zimsko navlaki iz telesa in lajša kašelj. Ugodno deluje tudi pri pljučnici, čisti kri, ledvice, sečila in odvaja seč. Pomaga pri protinu in revmi. Ta čaj krepi tudi živce in srce, blaži migreno, živčni glavobol in se obnese pri nespečnosti. Za pripravo čaja 2 žlički posušenih cvetov prelijemo z 3 dl vrele vode, pustimo 10 minut, nato precedimo. Lahko sladkamo z medom. Pijemo pred spanjem.Vino, v katerem smo namakali cvetove trobentice, je čudovito krepčilo za srce. Pripravimo ga z žlahtnim belim vinom. Vzamemo 0,5 l dobrega vina in namočimo v njem 1 zvrhano čajno žličko suhih ali 5 čajnih žličk svežih cvetov trobentice. Pustimo na hladnem prostoru do 30 dni. Vmes vsebino večkrat premešamo. Nato precedimo in hranimo v temnih steklenicah na hladnem. Uživamo v majhnih količinah – pol kozarca ali šilce po jedi.
Cvetovi trobentic so tudi užitni. Njihova barva je prava popestritev pomladanskih solat.
RECEPTI MOJE BABICEPrave zime ni na vidiku, temperature se zelo hitro menjajo. Za naš organizem je vse to dogajanje zelo stresno. Pomagamo mu lahko tako, da okrepimo odpornost. Pri tem imamo na voljo kar nekaj pripravkov iz domačih virov.
Dvig odpornosti in čiščenje telesa
V steklen vrč damo 1 dl jabolčnega kisa, 10 dag medu in 8 dl vode in dobro premešamo, da se med stori. Pijemo na tešče po 1 do 2 dl. Hranimo na hladnem. Lahko pa si mešanico pripravljamo vsak dan sproti . Vzamemo 2 žlici jabolčnega kisa, 2 žlici medu, 2 dl vode, dobro premešamo in popijemo.Čaj za krepitev in čiščenje
Naberemo par svežih vršičkov koprive, par listov rmana, trpotca in regrata. Zavremo vodo, jo odstavimo in dodamo sveža zelišča. Pokrijemo in pustimo nekaj minut, nato precedimo in pijemo po požirkih. Ne sladkamo. To čajno mešanico lahko uporabljamo tudi pri spomladanskem čiščenju telesa.
Priprava na pomladanske viroze
Za dvig odpornosti jemljemo tinkturo ameriškega slamnika. Začnemo, predno se pojavijo pomladanska obolenja. Uživamo ga lahko največ osem tednov. Pri predolgem uživanji odpornost telesa pade!
Kihanje
Vdihavamo poprovo meto, žajbelj, sivko.Utrujenost
Za odpravo utrujen
osti si pripravimo osvežilno kopel. V večjem loncu zavremo vodo, jo odstavimo in dodamo pest borovih iglic, pest svežega peteršilja, dober ščep rožmarinovih listov in pol pesti sivkinih cvetov. Pustimo stati 15 do 20 minut, nato vsebino precedimo v kad, napolnjeno s toplo vodo. Uživamo v kopeli, dokler se voda ne ohladi. Oblečemo se v topla oblačila ter si privoščimo še pol ure počitka. O utrujenosti ne bo več duha ne sluha.
Za boljšo prekrvavitev in lepšo kožo
Koža je naš zelo pomemben organ. Skoznjo se izločajo strupi in tudi sprejemajo različne hranilne snovi. Zato je prav, da zanjo čim lepše skrbimo. Eden od koristnih načinov je ščetkanje. Z njim poživimo krvni obtok in odstranimo odmrle celice. Za ščetkanje rabimo krtačo ali grobo rokavico iz naravnih materialov. Ščetkamo se pred prhanjem, najbolje zjutraj. Vlečemo v dolgih potegih vedno v smeri proti srcu. Začnemo pri stopalu in ščetkamo nogo po celi dolžini proti srcu, nadaljujemo z drugo nogo, se preselimo na roko od začetka prstov proti ramenu, nato še drugo roko. Tudi po trupu vlečemo v smeri proti srcu. Pritisk ščetke ali rokavice prilagodimo občutljivosti kože. Priporočljivo je ščetkanje vsaki drugi dan. Že po nekajtedenskem ščetkanju je naša kože opazno bolj gladka in mehka.Najcenejši in najboljši recept za zdravo življenje sta optimizem in dobra volja. Zato veselo in nasmejano proti pomladi!
Vsa dobro vam želim
Jožica
vir: http://www.mychi.si/si/februar_2012/jozica_bajc_pivec_zeliscarski_koticek_-_trobentica.html
strelka2014-03-11 10:21:40
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.