zdravilne rastline

Forum Duhovnost Forumi Zdrava prehrana zdravilne rastline

Prikaz 155 prispevka (od skupno 256)
  • Avtor
    Prispevki
  • #14732
    strelka
    Participant

    Kaj vse predpisujejo svetlinu:

    Svetlin v ljudski medicini

    Z
    dvoletnim svetlinom (Oenothera biennis) so težave s kožo lajšali in rane celili
    že ameriški Indijanci. V ljudskem zdravilstvu pripisujejo zdravilno moč tako
    listom, cvetovom, stebelnemu lubju kot olju iz semenja. Cvetove, listje in
    lubje uporabljajo za pomirjanje, zoper krče in druge želodčno-črevesne motnje,
    pri nadušnem, krčevitem in sopečem kašlju, astmi, vznemirjenosti. Zunanje v
    obliki toplega obkladka koristi za celjenje ran in pri podplutbah. Novejše
    klinične raziskave svetlinovih učinkovin naj bi potrdile tudi pozitivne učinke
    svetlina na zdravljenje revmatoidnega artritisa, nevrodermitisa, Parkinsove
    bolezni in shizofrenije. Dandanes so bolj kot listi in cvetovi cenjena in
    posledično v uporabi svetlinova semena.

    Svetlinov čaj

    Čeprav
    ljudsko zdravilstvo dopušča uporabo večine delov svetlina, v praksi za čaj
    najpogosteje uporabljamo liste. Čaj pripravimo v obliki poparka: dve žlički
    listov poparimo s skodelico vode, pokrijemo in po desetih minutah odcedimo.
    Pijemo po tri skodelice čaja na dan, največkrat v obliki kure.

    Svetlinova semena zoper pms (predmenstrualni sindrom)

    Znanstvena
    medicina je že pred časom odkrila, da semena vsebujejo redko gamalinolensko
    kislino, ki lahko učinkovito lajša predmenstrualno napetost ter tegobe, ki jih
    s sabo prinaša obdobje menopavze. Poleg tega upočasnijo razvoj tromboz,
    multiple skleroze in drugih degenerativnih obolenj.

    Svetlinovo olje proti srčno-žilnim
    boleznim

    Svetlina ni težko gojiti, zapletena pa je
    pridelava čislanega svetlinovega olja iz semen, zato ga raje kupimo v lekarni.
    Svetlinovo olje je vir večkrat nasičenih maščobnih kislin, ki jim pravimo
    omega-6 maščobne kisline. Sodi tudi med najbogatejše naravne vire vitamina F.
    Lahko ga uživamo kot dodatek k prehrani in z njim lajšamo številne bolezni.
    Redna uporaba svetlinovega olja naj bi zniževala nivo holesterola v krvi, krvni
    tlak in preprečevala strjevanje krvi ter tveganje pred razvojem in zapleti
    srčno-žilnih bolezni. Pri vnetju sklepov lajša bolečine ter zmanjša oteklino
    sklepov. Dobrodejno je za suho in grobo kožo, ki je posledica pomanjkanja
    vitamina F. Blagodejen je njegov vpliv na ekceme in luskavico. Blaži
    predmenstrualni sindrom ter menopavzalne težave. Z njim lahko izboljšamo
    koncentracijo in razpoloženje, povečamo delovno učinkovitost, zmanjšamo
    tesnobnost in občutek kronične utrujenosti. Spodbuja tudi delovanje imunskega sistema.

    V pomoč alkoholikom

    Svetlinovo
    olje se kot koristno izkaže pri zdravljenju alkoholizma. Izboljša znake bolezni
    v prvih treh tednih po prekinitvi pitja, ni potrebno jemati toliko pomirjeval
    in hitreje se izboljša jetrno delovanje, žal pa ne prepreči vrnitve k pitju.

    Smile

    Semena vsebujejo nenasičene maščobne kisline…omega 6 …( npr lan , boraga …konopljino olje ..)

    Zavirajo vnetne procese, dobro deluje na kožo, nohte , lase ..

    Svetlinovo olje pa je še posebno priporočljivo …pri težava h bolečih menstruacijah …

    tako da …če boš cvetke namočila …bo po moje fajn za kakšen obkladek ..strupeno tudi ne boBig smile…olivno olje je pa tud zdravo …Smile.

    Pa še posebnost ..ti, ki ga imaš lahko poveš če drži…

    “Posebnost svetlina je, da se njegovi cvetovi razprejo šele v mraku ter čez noč polno cvetijo. Odprejo se v slabi minuti z gladkim gibom, tako rekoč pred očmi.”


    Če koga zanima ..bolj podrobno , sem mal brskala prav z namenom , da kaj več izvem o pridelavi svetlinovega olja …pa sem naletetela na tole zadevo …Kaj je vse ta SvetlinSmile.

    http://www4.agr.gc.ca/AAFC-AAC//display-afficher.do?id=1301437042502&lang=eng


    strelka2012-05-03 14:28:44

    Lepo je če deliš
    #14787
    anja
    Participant
    Vratič, navadni (Tanacetum vulgare)

    Uporabni del
    Zel.

    Raba v prehrani
    Svet Evrope ga razvršča v skupino začimb naravnega izvora N3, ki se smejo dodati živilom na tradicionalni način, čeprav ni na voljo dovolj podatkov za oceno strupenosti. Ne glede na izvor koncentracija tujonov v živilih ne sme preseči 0.5mg/kg, odbor za živilske dodatke in škodljive snovi FACC pa prepoveduje živilsko rabo eteričnega olja zaradi vsebnosti tujona. Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin ga razvršča v kategorijo Z, ki omeji njeno rabo na registrirana zdravila.

    Zeliščna raba
    Navadni vratič prežene trebušne zajedalce, izžene vetrove in blaži prebavne krče ter zveča prekrvljenost spodnje polovice trupa, kar sproži zastalo mesečno perilo. Po ljudskem izročilu se notranje rabi proti zajedalskim črvom, zlasti proti človeškim glistam (askaris) in podančicam (oxyuris) pri otrocih, zunanje pa kot prevretek proti srbečici in kot mazilo proti srbenju na zadnjiku.

    Odmerek za odrasle
    1-2 grama droge kot poparek trikrat na dan. Naj se ne preseže!

    Novejša dognanja
    Pri poskusnih živalih vratičevi izvlečki sprostijo krče gladkih mišic v tankem črevesu in pospešijo odvajanje žolča, slednje najbrž zaradi fenolnih kislin. Znižajo lipide in sladkor v krvi ter uničijo nekatere glivice. Olje in beta-tujon preženeta zajedalce. Vodni poparki in alkoholni izvlečki so se izkazali tudi klinično, spodbudijo odvajanje žolča pri bolnikih z jetrnimi in žolčevodnimi motnjami, zdravljenje ublaži bolečino, zveča tek in prebavo.

    Stranski učinki in strupenost
    Beta-tujon daje rastlini strupene lastnosti, njegovi zastrupitveni znaki pa so hiter in plitek pulz, močno vnetje želodčne sluznice ter divji krči in drhtenje. Razpon med zdravilnim in strupenim odmerkom je majhen. Vsebujoči seskviterpenski laktoni so zmožni povzročiti alergične reakcije. Opazili so tudi protitumorno delovanje.

    Prepovedi in opozorila
    Eterično olje navadnega vratiča je močno strupeno tako notranje kot zunanje zaradi vsebujočega beta-tujona, ki je tudi znan strup za jetra. Poročajo o zastrupitvah, med njimi smrtnimi, tudi po uživanju čajnih poparkov in praškov ter alkoholnih izvlečkov. Znana je alergija na dotik. Droga vpliva na raven krvnega sladkorja in lahko moti zdravilsko zdravljenje sladkorne bolezni. Med nosečnostjo in dojenjem je prepovedana, po ljudskem izročilu vpliva na menstruacijski ciklus in lahko povzroči splav, kar potrjujejo tudi poskusi na živalih.

    anja2012-05-06 19:47:12

    Lepo je če deliš
    #14808
    strelka
    Participant

    Tole sem pa enkrat slučajno najdla..nisem poznala …ampak
    tale navadni vratič nima prav lepega vonja.

    Mi je bil pa zanimiv cvetek , tak kot en gumbek.

    Niso mi povedali imena …ampak da se to uporablja če imaš
    gliste.

    Tole je tudi zanimivo o tej rastlinici: ( da bo vse na kupu)Wink

    Za biološko vrtnarjenje

    Zelišče je eno od
    najpomembnejših rastlin v biološkem vrtnarjenju. Kot dobrega soseda ga sadijo
    blizu sadnih dreves, ker odganja škodljivce. Zelišče vsebuje veliko kalija in
    ga v prevrelkah kombinirajo z gabezom in koprivami, ki imajo veliko dušika. Tak
    pripravek je idealno gnojilo za pospeševanje spomladanske rasti. Vratičeva
    brozga je insekticidna in deluje proti večini žuželk. Preprečuje tudi razvoj
    rje in pepelaste plesni. Uporabljamo jo razredčeno z dvojno količino vode.
    Brozga, kombinirana z presličnim čajem in dodatkom jedilne soli, je uporabna
    proti listni pegavosti paradižnika in ostalih razhudnikov.

    V slovenskem
    ljudskem zdravilstvu je navadni vratič včasih igral pomembno vlogo. Kot pri
    drugih zeliščih o uporabnosti pričajo ljudska imena: glistnica, črevesnik ali
    povratič. Navadni vratič odganja gliste in podančnice. Ureja prebavo in rahlo
    odvaja vodo iz telesa ter pospešuje potenje. Navadni vratič je rahel analgetik
    in zmanjša občutek bolečine. Samostojno ga običajno ne uporabljajo. Je pa
    dobrodošel kot manjši del v mešanicah čajev pri boleznih jeter, žolčnika,
    želodca in črevesja. Zunanje ga priporočajo za masaže in vtiranje pri protinu
    in revmatizmu. V obliki obkladkov je primeren za rane, odrgnine in zvine.
    Posušene liste in cvetove so uporabljali kot posip za odganjanje uši in bolh.
    Njegova značilnost je, da pospeši prekrvavitev spodnjega dela trupa in tako
    uravnava zaostalo menstruacijo. Z večjimi odmerki so včasih padarice izvajale
    tudi splave. Uporaba navadnega vratiča pa ni preveč varna. Preveliki odmerki
    lahko povzročijo zastrupitev, eterično olje tudi smrt. V nobenem primeru pa ga
    ne smejo uporabljati nosečnice in ljudje, ki so preobčutljivi na nebinovke.

    V kuhinji previdno

    Zaradi dobrega
    vpliva na prebavo so navadni vratič začeli uporabljati tudi v kuhinji. Ima
    značilno aromo ter rahlo grenkast okus. Zaradi zgoraj omenjene nevarnosti pa ga
    smemo uporabljati le v manjših količinah, kot začimbo. S svojim okusom je
    najbližje ingverju ali muškatnemu orešku. Zelo radi ga uporabljajo v Angliji.
    Znani so recepti za biskvit in slaščice z dodatkom vratiča. Vratič lahko dodamo
    tudi pečenemu mesu, klobasam in jajčnim jedem. Iz srednjega veka se je ponekod
    po Evropi ohranila navada priprave nekakšne omlete z vratičem, mladimi
    jagodnimi lističi, majaronom, timijanom in peteršiljem. To je stara postna jed,
    značilna za čas pred veliko nočjo, ki naj bi očistila telo in dušo. Včasih so
    meso konzervirali tako, da so ga ovili v liste navadnega vratiča. Po nekaterih
    podatkih v Rusiji navadni vratič dodajajo tudi konzervirani hrani in v likerje.

    Navadni vratič je
    zanimiva barvilna rastlina. Iz njegovih listov so včasih pripravljali zeleno
    barvilo. Iz cvetov se da izdelati, odvisno od jedkala, zlatorumeno ali oranžno
    naravno barvilo, primerno za barvanje volne in tkanin iz naravnih materialov. V
    krmi je škodljiv in se ga živina običajno izogiba, saj zmanjšuje kakovost
    mleka. Je pa pomemben kot paša za čebele, predvsem pozno poleti in jeseni, ko
    druge rastline že odcvetijo.

    Tudi v vrtu ni
    slabo, če imate grm ali dva navadnega vratiča, saj je dekorativen in uporaben.
    Pri izbiri prostora pa upoštevati ,d
    a se razrašča s koreniko in ga že na začetku primerno omejite.



    strelka2012-05-07 15:49:44

    Lepo je če deliš
    #14809
    strelka
    Participant

    Poznam pa beli vratič , pri nas mu rečejo drobtinice.

    Za kaj je tale vratič koristen:

    Lažna kamilica

    Beli
    vratič (Tanacetum parthenium) je tista simpatična rastlinica, ki jo na prvi
    pogled mnogi zamešajo s kamilico, zato mu včasih rečemo tudi »lažna kamilica«.
    In res, njegov videz in vonj precej spominjata na najbolj priljubljeno rožico v
    ljudskem zdravilstvu. Beli vratič gojimo po vrtovih v glavnem kot okrasno
    rastlino, v zdravilne namene pa ga vsaj pri nas ne uporabljamo pogosto. V našem
    ljudskem zdravilstvu ni nikoli imel vidnejše vloge, v nekaterih deželah pa
    liste že dolgo uporabljajo za lajšanje različnih težav. Izvira z območij
    Kavkaza ter jugovzhodnih delov Evrope.

    Materine drobtinice

    Beli
    vratič je zelo staro zelišče, ki ga je uporabljal že antični človek. Najprej
    naj bi se z njim pozdravil neki Grk, ki je nesrečno padel s strehe Parthenona,
    na kar nakazuje tudi drugi del botaničnega imena rastline. Že v 1. stoletju o
    belem vratiču kot učinkovitem pomočniku zoper vročino in revmo piše slavni
    Dioskurid. V srednjem veku je postal čislan kot eno boljših zdravil za
    preprečevanje migren in glavobolov. Svoj čas so beli vratič uporabljali tudi
    pri ženskih boleznih, zlasti za sproženje menstruacije, za spodbujanja luščenja
    posteljice po porodu in pri krčih maternice. Ta raba je dala povod nekaterim
    ljudskim imenom za to zel, denimo materine drobtinice ali materna zel. Z belim
    vratičem so lajšali še prebavne motnje in odpravljali gliste.

    Širi krvne žile v možganih

    Ljudsko
    zdravilstvo v nekaterih naših bližnjih deželah uporablja beli vratič podobno
    kot kamilico – pri krčih, prebavnih motnjah, proti črevesnim zajedavcem, kot
    pomirjevalno sredstvo ipd. Najpogosteje pa se omenja kot sredstvo za
    preprečevanje migrene, kar je podprto tudi s številnimi raziskavami. Širi
    namreč krvne žile v možganih, s čimer blaži migreno zaradi slabše prehodnih
    žil. Če želimo učinkovito preprečiti migreno ali glavobol, ga moramo jemati
    redno ob prvih znakih napada. Obnesel naj bi se predvsem pri zdravljenju
    migrene, ki se ne odziva na običajno zdravilsko zdravljenje. Po nekaterih virih
    naj bi že en sam zaužit list belega vratiča na dan omilil težave z migreno.
    Lahko ga zaužijemo na sendviču ali v solati. Drugi viri priporočajo pitje čaja
    ali tri do pet svežih lističev na dan. Po ljudskem izročilu beli vratič zdravi
    še šumenje v ušesih in zobobol, lajša bolečine pri revmi in artritisu ter
    znižuje povišano telesno temperaturo.

    Ni primeren za vse

    V zdravilne namene uporabljamo navadno zelen del rastline pred
    cvetenjem, včasih pa tudi celo cvetočo rastlino. Rastlina ima močno grenak vonj
    in okus. Pripravimo si jo v obliki poparka: žličko posušene ali sveže zeli
    prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in precedimo.
    Pijemo skodelico ali dve čaja na dan v obliki kure. Nekateri strokovnjaki
    svarijo pred čezmernim uživanjem belega vratiča. Uživanju naj se odpovejo posamezniki,
    ki v stiku z njim dobijo izpuščaj, ali so preobčutljivi tudi za druge košarice,
    kot so kamilica, arnika in rman. Ob sočasnem uživanju zdravil za redčenje krvi
    in nekaterih drugih sintetičnih zdravil ga ne smemo uživati. Pametno je, da se
    pred uporabo posvetujemo z zdravnikom. Uživanje se odsvetuje tudi nosečnicam in
    doječim materam.

    Še slikca:

    strelka2012-05-07 15:49:12

    Lepo je če deliš
    #14811
    Tintina
    Član

    strelka wrote:

    Kaj vse predpisujejo svetlinu:

    Svetlin v ljudski medicini

    Pa še posebnost ..ti, ki ga imaš lahko poveš če drži…

    “Posebnost svetlina je, da se njegovi cvetovi razprejo šele v mraku ter čez noč polno cvetijo. Odprejo se v slabi minuti z gladkim gibom, tako rekoč pred očmi.”


    Hmm, bom letos bolj pozorna, sam meni se zdi, da sem ga videla cveteti tudi čez dan. Lani mi ni cvel, letos pa vidim, da zopet poganja raslinca 100 na uro. Tako, da ga bom spet gledala Smile.
    Hvala Strelka, ker si se tako potrudila Smile
    Za beli vratič sem pa jaz slišala, da se ga uporablja, če imaš migrene. Sam jaz ga še nisem uspela najt. A slučajno raste na travnikih, ali okrog gozdov?

    Tintina2012-05-07 17:43:34

    Lepo je če deliš
    #14818
    strelka
    Participant

    Beli vartič sem prvič vidla na enem zpuščenem vrtičku stare hiše. Takrat sem tud izvedla ime drobtince.

    Tako so ji rekli stari ljudje.
    Drugače pa ga videvamob eni gozdni potki, če lahko rečem gozdni , ker tam je kar precej sonca dreves pa bolj malo …bolj kamnita tla.
    navadni vratič pa zopet obe eni gozdni cesti…tam je bilo pa bolj močvirnatoSmile.
    ne vem če je to “pravi dom” te rastline …ampak tam sem jo našlaBig smile.
    Prav da bi jo iskala ,da bi jo nabirala jo pa še nikoli nisem …Smile.

    strelka2012-05-07 19:32:10

    Lepo je če deliš
    #15301
    strelka
    Participant

    še ena fajn zdravilna rastlina _ Meta .Smile

    Jih je več vrst imajo skupno lastnost pa vendar se malo razlikujejo:

    Meta: Deluje antiseptično in
    protibakterijsko, in se uporablja za razstrupljanje. Pomirja in blagodejno
    učinkuje na živčni sistem. V kuhinji se tradicionalno uporablja kot dišavnica v
    metini omaki (za jagnječjo pečenko in jagnječje kotlete). Čaj iz sveže nabranih
    ali posušenih listov mete pomirja prebavni trakt. Poleti se zlasti prileže
    ohlajen čaj iz svežih metinih listov.

    Poznamo več vrst mete. Najbolj znane so : Njivska meta (Mentha arvensis): Lističi
    njivske mete se s pridom uporabljajo pri gastritisu, slabi prebavi, dispepsiji. “Kdor ima hladen, slabo
    prekrvavljen želodec in ne more dobro prebavljati hrane, naj uživa to zelišče,
    bodisi surovo bodisi kuhano z mesom ali ribami, pa mu bo ogrela želodec in
    izboljšala prebavo.”

    Uporaba v kuhinji: Kot dišavnica.
    Njivska meta se zlasti prileže k jagnjetini.

    Vodna meta (Mentha aquitana): Uporablja se pri
    previsoki teži, napihnjenosti, napenjanju, želodčnih krčih, slabi prebavi. “Kdor ima od preveč hrane in
    pijače težek [zamaščen] želodec in prebavila, naj pogosto uživa surovo ali
    kuhano vodno meto z mesom, v juhi ali zelenjavi, pa mu bo odleglo, saj vodna
    meta nekoliko ohladi zamaščeno in s prebogato hrano obremenjeno drobovje, in s
    tem zmanjšuje zasoplost.”

    Uporaba v kuhinji: Kot dišavnica.
    Fino mlete posušene lističe vodne mete med kuhanjem dodamo omakam, juham,
    zelenjavi in mesnim jedem. Vodna meta daje hrani blag okus mentola in spodbuja
    prebavo.


    Kodrasta meta (Mentha crispa): Prijetno
    ostro-aromatična kodrasta meta je lahko učinkovita pri gastritisu in slabi
    prebavi (maldigestiji). “Tako
    kot sol, ki v pravi meri oplemeniti vsako jed, in ki škodi, če je uporabimo
    preveč ali premalo, tako daje kodrasta meta, če jo dodamo mesu, ribam ali
    omakam, vsaki jedi dober okus in aromo, in tako ogreje želodec in poskrbi za
    dobro prebavo.”

    Uporaba v kuhinji: Kot dišavnica.
    Drobno narezane sveže lističe mlade kodraste mete dodamo juham, zeliščnim
    omakam, solatam, omletam ter zlasti jedem iz jagnjetine in divjačine.



    Polaj (Mentha pulegium L.): Uporablja se pri
    gastritisu, razjedah na želodcu, pomanjkanju želodčne kisline, vnetju debelega
    črevesja [kolitis], spahovanju, zgagi. “Polaj
    ima prijetno toplino… in v sebi nosi moč 15 zelišč…”

    Uporaba v kuhinji: Kot dišavnica.
    Liste kuhamo v omakah, k zelenjavi, jagnjetini in kozletini, v marinadah,
    žolci, zeliščnem kisu.


    Poprova meta (Mentha piperita): Čaj in druge
    pripravke iz listov poprove mete uporabljamo za čiščenje dihalnih poti (n.pr.
    pri prehladu), pa tudi za čiščenje zasluzenih prebavil ter za spodbujanje
    izločanja želodčnih in prebavnih sokov.

    Uporaba v kuhinji: Kot dišavnica k
    najrazličnejšim jedem in zlasti v metini omaki (za jagnječjo pečenko/kotlete).
    Sveži listi iz poprove mete lahko med drugim dajo tudi odlično aromo čokoladi.

    Ta inserte sem si , ker je vse na kupu in na kratko napisano, sposodila na tej strani:

    http://www.nutrigenomika.info/recepti/zelisca_zacimbe.html


    Iz nje se trenutno dela sirup ( pijača) še ni narejeno zato o tem kdaj drugičBig smile.

    Včeraj je vse po meti dišalo…upam da bo danes, ko se bo misija končala, po nekaj dneh( pravijo , da mora sirup mal odležat , da potem je pravi) tudi dober okus.Smile.

    strelka2012-06-20 17:24:00

    Lepo je če deliš
Prikaz 155 prispevka (od skupno 256)
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.