zdravilne rastline
Forum Duhovnost › Forumi › Zdrava prehrana › zdravilne rastline
- This topic has 255 odgovorov, 15 glasov, and was last updated 8 years, 9 months nazaj by strelka.
-
AvtorPrispevki
-
17. 1. 2012 ob 12:26 #12807strelkaParticipant
Tintina wrote:
Me je pa firbec matral , pa sem mal pokukala po inforamcijah-borovi storžki , in sem izvedela,da se borovi storžki namakajo v črno vino.Tako pravijo 7 storžkov pa deci vina …to pustiti na hladnem 7 dni.In potem piti zjutraj in zvečer po eno kavno šalčko ..predvidevma da je to šalčka za črno kavo.To je za ljudi , ki imajo probleme z hrbtenico in kostmi.O no za tole pa tud jaz še nisem slišala . Bo treba sprobat.Hvala za nov infoStrelka, kaj pa orehovo olje ? Zadnje čase berem o njem. Ga bom verjetno tud sama malo sprobala.Sama uporabljam orehovo olje iz zelenih orehov.Tega se uporablja za kožo in je odlično za sončenje.Nisem pa prepričana če je to to orehovo lje , ki ga pijejo za zdravljenje oz. če je to jedilno olje.Tukaj pa tud ne vem točno a je to to olje iz zelenih orehov ali pa iz jederc. Sem skoraj prperičana , da je iz jederc…to pa ne bi vedla kako bi ga doma naredila. Eh ja to je olje iz orehovih jedrc.Je pa koristna zadeva.Drugače je pa odličen tudi domači orehovec …. Domače zdravilo za želodec, proti menstrualnim bolečinam …Naredimo ga pa čist enostaven , traja pa malo dlje.10 zelenih orehov narežemo v domače žganje dodam med , pa cimet, in klinčke …To pokrijem in se paca kar ene tri mesece …vmes mešam .Za točen recept bi pa morala mal pogledat , samo se mi zdi da je že napisan …v temi alkoholne pijače.Glede oreha rastline-listov. plodov oreha :Najpogosteje v zdravilne namene uporabljajo nezrele
orehove plodove in orehovo listje. Vsi ti deli imajo poseben vonj in grenak,
smolast okus, ker vsebuje čreslovino, eterično olje in kisline , ki ugodno
vplivajo na kožo (nečista koža). Kožo krčijo in ji dajo lep ten. Pod vplivom
svežega soka in listov oreha in nezrelih plodov postane koža mnogo odpornejša
in močnejša. Orehovo listje in plodove uporabljamo tudi za zdravljenje
želodčnega in črevesnega katerja. Orehovi listi pa preženejo tudi različne
insekte, če jih položimo pred vhodna vrata. Listi položeni v omare preženejeo
molje.Zunanja uporaba listov kot močan zvarek:
Uporaba kot dodatek kopelim pri kožnih boleznih,
pri potenju nog, proti revmatizmu.Zvarek se uporablja tudi pri presežku mleka pri
prenehanju dojenja.Zaradi vsebovane grenčine, čaj spodbuja apetit.
Pri upadajoči moški spolni moči uporabljamo zvarek zelenih orehov oziroma
zelenega dela osemenja. Stare zeliščne knjige omenjajo tudi, da je zvarek
zelenih delov osemenja tudi dobro sredstvo proti zastrupitvam z živim srebrom.
Uporabljali so ga tudi pri zdravljenju sifilisa.Zvarek: 4 čajne zdrobljenih listov na 2 skodelice
vode. Pijemo po požirkih, čez cel dan.Kot dodatek kopelim: ½ kg posušenih zdrobljenih
listov, kuhamo v 1,5 l
vode; ¾ ure ( za 1 kopel); Kopel za noge – dodamo manj listov v manj vodeuporablja se ga tudi za zdravljenje ekcemov,tako da se naredi kopel iz listov oreha.strelka2012-01-17 12:47:29
18. 1. 2012 ob 15:14 #12826TintinaČlan[/QUOTE]
nehi skos mežikat, k mi gre tok na žiwce, da mi bo jetra zjebal, pol bo pa pjača kriva
sej flaško sem pa itaq mislu tako bl mejhno… ne večjo kt en galončekA ni simpatično, ko mal pomežiknem, no…No tole z orehi se mi je pa zdelo, da bo dobra stvarTintina2012-01-18 15:17:05
21. 2. 2012 ob 17:25 #13831strelkaParticipantNAVADNI LAPUH:
Raste na vlažnih golih pobočjih , peščenih plazovih. Cvetki
so rumeni , stebelca in listki pa dlakavi in zgoraj zelenkasto srebrni.Pri lapuhu je posebnost to , da cveti veliko prej , kot pa
požene listke.Uporaba:
Uporablja se za zdravljenje dihalnih poti.( bronhitis,
dolgotrajni kašelj …)Listki lapuha so polni vitamina C in se uporabljajo lahko za
spomladansko solato lahko pa tudi za jušno zelenjavo.Bolečino v ušesih , zdravi sok , ki ga iztisnemo iz stebelc
in lapuhovih listkov.Čaj se kuha tako , da 1 zvrhano žličko zeli , prelijemo z
2,50dcl vrele vode, pokrijemo in pustimo 10 minut. Čaj odcedimo in ga lahko
sladkamo z medom.Zelo dober je lapuhov sirup, ki ga naredimo tako , da v
stekleni kozarec naložimo v plasteh lapuhove cvetke in rjavi sladkor , sproti
fino potlačimo. Tako, da je kozarec res »nažokan« s cvetki in rjavim
sladkorjem. Napolnimo ga čisto do vrha.Nato kozarec za 40 dni zakopjemo v zemljo, magari na vrt. Ko
je sladkor raztopljen , dobimo gosti sirup, ki ga precedimo in ga hranimo v
hladnem in temnem prostoru.Lapuhov sirup je domače zdravilo in se ga tako tudi uporablja.
Z lapuhom se ne pretirava. Ljudje , ki pa imajo težave z
jetri-bolezeni, naj lapuha ne uporabljajo.Prepovedi in opozorila
Čezmerni odmerki lahko motijo zdravljenje srčno-žilnih bolezni in zvečanega krvnega tlaka. Zaradi vsebovanih pirolizidinskih alkaloidov se je dobro izogniti čezmernim odmerkom in daljšemu jemanju, posebno še čajnih napitkov. Iz istega razloga in ker je po izročilu znan kot sredstvo za splav, ni primeren za nosečnice in doječe matere.strelka2012-02-21 17:37:58
5. 3. 2012 ob 11:36 #13953strelkaParticipantTole pa pride prav:
Spomladanski zeliščni
čaji za čiščenje telesaTelo najhitreje sčistimo s tekočino. Dnevno bi tako morali
zaužiti vsaj 2 litra
tekočine. Še najprimernejši je nesladkan zeliščni čaj. In katere zeliščne čaje
vam priporočamo?Bezeg
Bezeg raste v grmih, cveti rumenkasto belo.
Ima močen in aromatičen vonj. Cvete junija, jagode pa dozorijo septembra.
Cvetje bezga nabiramo v sončnem vremenu, sušimo pa jih v senci in na zraku.
Bezeg velja za eno najbolj zdravilnih rastlin, zato se v knjigah dostikrat
pojavi tudi fotografija moškega, ki sname klobuk pred grmom bezga. Bezeg
pospešuje delovanje znojnic in izločanje seča, kar posledično pomaga k
odvajanju strupenih snovi in čiščenju telesa.Kopriva
Kopriva ima
povsem svoj vonj. Koprivo lahko nabiramo cvetočo ali ne cvetočo, od maja do
konca julija. Sušimo jo v senci in šele posušeno zrežemo ter shranimo v
papirnate ali platnene vrečke, v temne in suhe prostore. Kopriva vsebuje veliko
mineralnih snovi. Kopriva tudi čisti kri in pomaga pri odvajanju tekočine iz
telesa. Spomladi pa si lahko pripravite tudi špinačo iz kopriv, ki bo mnogo
bolj bogata z mineralnimi in drugimi snovmi kot običajna.Šipek
Vsebuje veliko vitamina C, zato krepi in
utrjuje zdravje. Količina vitamina C pa se tudi ob pripravi zeliščnega čaja ne
zmanjša. Šipek odpravi spomladansko utrujenost, bledico, vrne pa vam celo voljo
do življenja. Hkrati pa tudi povečuje splošno odpornost telesa proti posebej
tistim boleznim, ki so neposredno povezana z vitaminom C. Priporočljiv pa je
tudi pri čiščenju telesa, saj pospešuje izločanje seča.23. 4. 2012 ob 20:55 #14652strelkaParticipantVečkrat zgodaj pomladi vidim grmiček , ki cveti rumeno …ima take drobne rumene cvetke. Čez leto potem pozabim , vidim pa kasneje na njem rdeče plodove …
Toliko govora zdrav kot dren …hja pa nisem poznala tega grmička..čeprav grem velikokrat mimo njega.Danes pa naletim ..na tole …Zdravi ko dren
Gorenjski glas, avtor: Pavla Kliner
Če hoče človek biti “zdrav ko
dren”, mora jeseni nabrati in uživati škrlatno rdeče podolgovate, jajčaste
plodove rumenega drena (Cornus mas L.), ki jim navadno pravimo drnulje ali tudi
drenulje.Človeka poživijo od glave do pete in odpravijo še druge težave, denimo drisko.
Dren je zelo simpatičen grm ali do pet metrov visoko drevo, ki našo dušo in oči
razveseli že zgodaj spomladi, ko lepo rumeno zacveti. V tem času njegove
cvetoče veje uporabimo kot sestavino cvetnonedeljske butare. Še bolj nas
razveseli jeseni, ko dozorijo njegovi plodovi. Iz njih lahko naredimo slastno
marmelado, čežano, kompot, juho ali zdravilen čaj. Lahko pa jih namočimo tudi v
domač sadjevec.Trd kot rog
Dren lahko živi zelo dolgo. Neka legenda ve povedati, da je v času Jezusa
Kristusa na enem od sedmih rimskih gričev, Palatinu, še uspeval rumeni dren, ki
naj bi bil pognal iz koščka držaja sulice, s katero je Romul 750 let pred tem
označil meje Rima. Sicer pa njegovo latinsko ime cornus pomeni rog.
Drenov les naj bi namreč bil trd kot rog. Rimljani so ga uporabljali pri
izdelavi puščic, kopij in orodij. Pred stoletji so iz njega izdelovali
sprehajalne palice, kline, lestve, stole in glasbila. Iz koščic rumenega drena
so izdelovali rožne vence, iz njihovih jedrc pa so stiskali jedilno olje.
Koščice, ki so jih strli, opražili jedrca in zmleli, so se obnesle tudi za
pripravo t. i. drenove kave, ki so jo pili ob posebnih priložnostih. Tako kavo
si lahko privoščimo tudi danes. Je svojevrstnega, a prijetnega okusa in lepo
diši. Juha, marmelada, čežana, vložene drnulje … Drnulje so sprva kisle in
trpke, užitne so takrat, ko postanejo temno rdeče in začno odpadati. Da so
zrele drnulje pogosto uživali Rimljani, poroča že rimski pesnik Ovid. Uživali
pa naj bi tudi nedozorele plodove, vložene kot olive. Tudi mi lahko manj zrele
drnulje vložimo v slano vodo in uporabimo kot dodatek k mesnim narezkom. Še
bolj bomo naredili, če jim kot dišavo dodamo komarček. Drnulje je moč uživati
sveže, a takšne so za večino ljudi prekisle. Lahko jih posušimo v pečici. Sadno
juho iz drnulj pripravimo tako, da drnulje zmečkamo, dodamo enako količino vode
ali jabolčnega soka, lahko tudi nekaj medu in zmešamo s paličnim mešalnikom.
Vanjo lahko zmešamo na koščke narezano različno sadje, na koncu pa lahko dodamo
tudi nekaj rozin in kakšen listič mete. Če želimo pripraviti marmelado, drnulje
do mehkega dušimo v majhni količini vode, nato jih pretlačimo skozi cedilo in
se znebimo koščic. Na pol kilograma mase dodamo četrt kilograma sladkorja in
vrečko pektina ter kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Dodamo nastrgano lupino
dveh limon in pripravek shranimo v dobro zaprti posodi. Iz drnulj lahko skuhamo
tudi čežano, ki jo le malo sladkamo in odišavimo z vaniljinim strokom.Čaj in drnuljevec
Zdravilne učinke drena je začela ceniti šele sv. Hildegarda, ki je ugotovila,
da »dren daje človeku moč, saj čisti in krepi šibek in tudi zdrav želodec
in koristi zdravju«. Drnulje
pomirjajo želodec in črevesje. Za to so zaslužne čreslovine, ki so bogato
nakopičene v plodu. V obilicah pa je v njih prisoten tudi vitamin C. V njem naj
bi ga bilo celo več kot v limonah. Drnulje učinkujejo zelo poživljajoče. Lahko
uživamo zrele drnulje ali pa se odločimo za čaj iz posušenih drnulj, ki ga
pripravimo kot prevretek. Tako bomo odpravil težave z drisko in pomirili vnetje
prebavil. Čaj je koristen tudi za osvežitev bolnikov z vročino. Nadvse okusen
in osvežujoč pa je drnuljevec, sok iz drnulj. Novejši recept za ta zdravilni
sok svetuje, da iz drnulj odstranimo koščice, drnulje zdrobimo s paličnim
mešalnikom in zalijemo z vodo po okusu in videzu. Lahko ga sladkamo z medom.
Drnuljev sok pa lahko uporabimo tudi za pripravo punča. Potrebujemo pol litra
drnuljevega soka, pol litra čaja, pol litra pomarančnega soka, nekaj žlic medu
in malo zmletih klinčkov. Sok segrejemo, zmešamo z vročim čajem, prilijemo
pomarančni sok, dodamo med in klinčke in punč je gotov.****************************************
Dužina: drenovke
Učinkovine: drnulje vsebujejo 10% sladkorja,
sadne kisline, vitamin C do 100m mg v 100 g sadežev, druge vitamine, pektine,
barvila, rudnine. Na Kavkazu sušijo drnuljevo kašo, ki jo uporabljajo kot
dodatek k jedem z veliko vitamini.Zdravilne lastnosti: drnulje uporablja ljudsko
zdravilstvo proti vnetjem sluznic, vročini. Znižujejo krvni tlak, delujejo
razkuževalno in pomagajo pri driskah.Dren je olesenela rastlina, ki zraste v obliki
zelo razvejanega grma ali manjšega drevesa s tankim, močno razpokanim lubjem. V
višino zrastejo največ do 5m. Pri nas raste predvsem na kraških tleh na
Primorskem, v Istri, Notranjski in na Dolenjskem. Na Krasu je najpogostejša
vrsta rumeni dren (Cornus mas L.), ki razvije pravilne rumene cvetove še preden
se zgodaj spomladi razvijejo listi. Jeseni se iz oplojenih cvetov razvijejo
podolgovato-eliptični, svetlo rdeči plodovi- drenulje, ki so zelo cenjeni kot dodatek
v prehrani in v ljudskem zdravilstvu. Dren je poznan tudi po trdem lesu in
dolgoživosti, saj stoletna rastlina ni nobena redkost.Nasvet sv. Hildegarde je drenova kopel pri:
revmatizmu, putiki, vzkipljivosti pri mladostnikih in otrocih.Recept: drenovo lubje, les in listi (veje) , 80 litrov vode
Postopek: Majhen šop drenovih vej kuhamo 30
minut v vodi. Zvarek zlijemo v kad in se okopamo. Kopeli ponavljamo 2-3
tedensko. Kopel je dodatna terapija pri razstrupljanju.Drnulje, plodovi drena nam pomagajo pri vnetju
črevesen sluznice, so dodatno zdravilo za čiščenje črevesa. Drenulje so rdeči
sadeži drena, zreli sadeži so sladki, vendar pustijo trpek okus, večkrat na dan
pojemo pest drnulj, ali pa iz njih marmelado, čežano, kompot.Svež gost sok iz drnulj: Del drnulj, ki smo
jih nabrali jeseni zamrznemo po 1/2 litra v posodah. Za sok odtajamo en zavitek
te drnulje zmečkamo in odstranimo koščice. Zalijemo z 1/2 do 1 litra vode in zmešamo s
paličnim mešalnikom. Sok po želji in okusu osladimo z medom.**********************************
Evo še slikce:strelka2012-04-23 20:56:41
25. 4. 2012 ob 10:37 #14657strelkaParticipantČRNA DETELJA –
Štiriperesna deteljica je za SREČO, črna detelja pa za ZDRAVJEOb besedi detelja,
vedno najprej pomislim na štiriperesno deteljico, ki naj bi napovedovala srečo.Tokrat pa nekaj besed o
ČIŠČENJU oz. RAZSTRUPLJANJU telesa.Obstaja vrsta
tretmajev, očiščevalnih diet, postov, klistiranje …. Fitoterapija je med vsemi
najbolj naravna in nima nobenih stranskih učinkov. V Sibiriji je fitoterapija,
torej zdravljenje s pomočjo zdravilnih rastlin, povzeta po ljudski zdravilski
tradiciji in se uporablja tudi v uradni medicini. Dr. Markov iz Novosibirska je
svetovno priznan fitoterapevt, ki ga obiskujejo bolni iz vsega sveta. Zdravi
izključno z rastlinskimi pripravki. Prva faza njegovega zdravljenja je
razstrupljanje telesa. V ta namen priporoča prastarski sibirski čaj, ki je
mešanica petnajstih rastlin: breza, lipa, jerebika, bezeg, kopriva, čaga,
krhlika, višnja, lapuh, rman, ognjič, šentjanževka, meta, iglice sibirske
cedre, črna detelja. Ker lahko izjemno razstrupljanje organizma dosežemo tudi z
zelišči, ki rastejo pri nas, je priporočljivo, da si iz zelišč, ki ste jih
nabrali sami, dnevno popijete skodelico čaja iz žajblja, eno skodelico čaja
črne detelje in skodelico čaja navadnega repinca.ČRNA DETELJA –
Trifolium pratenseJe eno najstarejših
zdravilnih zelišč. Ima rdeče-vijolične kepaste cvetove in na troje razcepljene
liste. Trojnasti listi so krščanski simbol trojstva (sveti oče-sin-duh) in
irski nacionalni simbol, posvečen Sv. Patricku. Aktivne sestavine: tanini,
fenoli, flavonoidi, selen, kofeinske kisline, kalcij, krom, magnezij, kositer,
tiamin ali vit. B1, niancin ali vit. B3, vitamin C, fosfor, baker.Delovanje:
adaprogen – splošno
krepi zdravje, preprečuje nastajanje novih žil v tumorjih, čisti kri,
razstruplja, krepi jetra in žolčnik, preprečuje nenadzorovano rast tumorjev,
preprečuje zaprtje, lajša izkašljevanje, pospešuje izločanje žolča in urina,
mogoč estrogen učinek (povečuje plodnost).Črna detelja je v
različnih kulturah znana kot sredstvo proti raku. Ameriški znanstvenik Jonathan
Hartwell je v reviji The Journal of Natural Products objavil podatek, da 33
različnih kultur po svetu, uporablja črno deteljo za boj proti raku. National
cancer institut je v svojih raziskavah potrdil učinkovitost črne detelje proti
raku, zaradi prisotnosti daidzeina in genisteina. Poleg tega vsebuje črna detelja
antioksidant tokoferol in mešanico vitaminov skupine E.VIR : Maria Ana Kolman .
—-
Priprava čaja
2 žlički posušenih
listov rdeče detelje prelijemo s 150 ml vroče vode in pustimo stati 10 minut.
Spijemo 3 skodelice dnevno.Sodobna uporaba
Prehranska dopolnila iz črne detelje se uporabljajo kot dodatek k prehrani v obliki kapsul, v vodno-alkoholnih izvlečkih z vsebnostjo izoflavonoidov, ki so podobni estrogenu, ki ga proizvaja naše telo. Zato je v pomoč pri klimakteričnih težavah (navali vročine, potenje, razdražljivost, utrujenost, motnje zbranosti, pozabljivost). Obenem naj bi imela vpliv na preprečevanje staranja in osteoporoze. Za isti namen se uporabljajo tudi prevretek iz listov črne detelje, posušeni cvetovi in njihovi pripravki.
Farmacevti obenem opozarjajo tudi na mogoče stranske učinke, ki naj bi jih zaradi vsebnosti estrogena imela črna detelja, predvsem pri vzpodbujanju rasti nekaterih hormonsko odvisnih tumorjev (rak dojke, rak na maternici).Pitje črne detelje odsvetujejo tudi med nosečnostjo in dojenjem.
strelka2012-04-25 10:46:06
2. 5. 2012 ob 19:25 #14719TintinaČlan -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.