Zdrava in bolna umetnost

[eleven]

tadej pretner wrote: Andres je v temi Vpliv glasbe na rast marjetic napisal, da uvršča metalni rock v bolno glasbo in da mora biti umetnik bolj zdrav od večine, če naj bi bila umetnost kaj vredna. A res?

Podajam nekaj izhodišč za debato, ki jo ne bi omejil zgolj na glasbo, ampak na umetnost nasploh:

– Kdo je sploh zdrav? Tisti, ki je najbolj prilagojen, zagotovo ne. Najbolj prilagojeni ljudje imajonačeloma v sebi zelo veliko teles bolečine.
– V temi o odnosih smo govorili o tem, da je tisto pravo (zdravo), da smo sami dovolj celoviti, da ne iščemo popolnosti/utehe/zadovoljitve … v nekom drugem. Če to počneš, torej po tej logiki nisi zdrav. Ampak vtis je, da je Prešeren v hrepenenju po Primicovi Juliji ravno to počel in iz tega izhaja nekaj njegovih največjih del – so zato bolna?
– Osebno se mi zdi umetnost trivialna predvsem takrat, kadar je usmerjena na to, da impresionira in torej ni iskrena.

Kaj pa mislite o tem drugi? Kje vidite mejo med zdravo in bolno umetnostjo in ali mora biti umetnik nadpovprečno zdrav, da je umetnost zdrava?

Bolj se ne bi mogla strinjati… ampak spet, Prešeren je Julijo zelo ljubil.Njegova dela so izraz resnične ljubezni. Odrekel se ji je in se ni vezal, odrinil je svoj ego in izlil ljubezen na papir… :)

Lepo je če deliš

[zmajeslovka]

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}

Kot veste, ne znam citirat več citatov, pa saj imamo skupno
debato, nebi se vesila na konkretne besede, plavo označeno je nekako
inspiracija za moje razmišlanje:)

Podajam
nekaj izhodišč za debato, ki jo ne bi omejil zgolj na glasbo, ampak na umetnost
nasploh:

– Kdo je sploh zdrav? Tisti, ki je najbolj prilagojen, zagotovo ne. Najbolj
prilagojeni ljudje imajo načeloma v sebi zelo veliko teles bolečine.

– V temi o odnosih smo govorili o tem, da je tisto pravo (zdravo), da smo sami
dovolj celoviti, da ne iščemo popolnosti/utehe/zadovoljitve … v nekom drugem.
Če to počneš, torej po tej logiki nisi zdrav. Ampak vtis je, da je Prešeren v
hrepenenju po Primicovi Juliji ravno to počel in iz tega izhaja nekaj njegovih
največjih del – so zato bolna?.

Kaj pa mislite o tem drugi? Kje vidite mejo med zdravo in bolno umetnostjo in
ali mora biti umetnik nadpovprečno zdrav, da je umetnost zdrava?

nisem zdraavnik:), sem pa umetnik,takozvani:) no pred leti sem
ugotovila, da je za božjo voljo vendar,
v tem svetu nadnujno/ praktičnejše posedovati celulozo na kateri je poštemlano,
tak da sedaj uradno znam risat. No, že 15, 20 let znam uradno risat, nima veze.
Če meni ni lepo pol pa ne vem komu je.

V umetnosti ni govora o okusu, tega ima pač vsak svojega,
vendar pa bi osebno marsikaterega avtorja človek lahko vprašal po zdravju,
oziroma, bom obrnila, jaz osebno si določenih slik nebi ravno v spalnico
navesila. Tudi svoje mednjimi katere.
Ne. Je pa dejstvo, da niso vse slike namenjene ambientalnemu dviguvanju
prostora, ampak so razstavno-sporočilnih vrednosti, ali drugih
vrednosti(tehnološko,…idejno) itd, in spadajo v za to namenjene stavbe. Ali zbirateljem,
ki tudi poskrbijo, da so dela v pravih pogojih.

Zdej, kdaj je človek dovolj zdrav, potemtakem nikol, nobeden
dovolj, da bi lahko ustvaril popolnoma popolno, zdravo, čisto,nad
kompozicijo;glasbeno, likovno,….literarno….ne vem pravzaprav kaj je tisti
presežek, da nečemu sploh rečemo umetnost…oz ali je umetnost sploh presežek,
kaj če je to naše naravno stanje?
Nekateri analitiki prisegajo na harmonije in zlati rez, sami smo od
glave do pete polni tega razmerja,…. Odgovor zna tičatu tu, dokaz za to je na
dlani, predvajajte si Slovenske moderne skaldatelje, človek že po 15 minutah,
ki se vlečejo kot večnost, dobi popolno odtegnitveno krizo in bolno potrebo po harmoničnih
akordih, skladanju,ubranosti, harmoniji, zaželi in vizualizira zbore pojoćih angelov,
ki so na poti da ga odrešijo teh ušesnih muk.dobri stari zlati rez.

Umetnina ni novoangleški lonec za fižol, je pa umetnina
grška amfora,…

Slika visi na steni ravno tako kot klobuk, ali lovska
puška…tak da stvar obstaja v svoji čisti predmetnosti, vedno, vendar ni od
njene predmetnosti toliko odvisno, ampak od nas, v kak kontekst bomo dali to
stvar, mi koker vidimo razliko med sliko in klobukom, čeprav oba enkratno in
popolno opravljata svoje delo-visenje na steni. Mi stvar ovrednotimo,
razporedimo in čustveno nabijemo.

Ja, je odvisno od motiva, čistejši kot je motiv, lepši je izdelek.

Razliko vidim v človeku samem. Eno je obvladat tehniko dela, nekaj drugega
pa je neovirana pretočnost do idejnega sveta. Dokler se izvajacu s popolno
tehniko ne pojavi “nekaj več”, je in ostaja na ravni obrtnika. Lahko
izdeluje dobre slike, lahko dobro pleše, lahko ima lep glas in dobro poje…..,
so njegovi izdelki lepi, toda to še vedno ni umetnost!

Ko nas izdelek očara, ko nam mojstrsko odigrana skladba privabi solze
v oči , ko ob pogledu na kip osupnemo in ko nam slika vzame sapo, ja, iz
teh velikih del veje nekaj več…. šele to doživljam kot umetnost. Vse drugo je
bolj ali manj zdrava obrt, ki ji dirigirajo bolj ali manj zdravi motivi.

:)

Recimo, da je motiv čvapčič. Sveže pečen, dišeč, lih skinjen
z roštilja, plus da veš, da so obvladali maso, majstor žara pa jih pusti ravno
dovolj sočne, ….pač pošten slikar, npr. mora imeti čimveč informacij da se
približa, vživi. Torej da zajame
celoto:) s čebulno prilogo in ajverjem.

Torej, naš motiv je sam po sebi popoln, čist, golo predmeten
a vseeno duhovno poln(že zaradi ugodja ki nam ga utegne nuditi takoj ko ga
narišemo, upesnimo….

Also,ergo,motiv imamo, tehniko obvladamo, sedaj napoči
ključni moment: izvedba…

sledeči link povezuje do ene izmed obstoječih možnosti
izvedbe teme na omenjeni motiv

http://www.youtube.com/watch?v=kruf5gcrrc4

primer nazorno kaže, da je motiv/objekt
opazovanja/inspiracije , možno
interpretirati,tudi zlorabiti, na natanko osem miljard načinov. Al kolk nas
taca po zemlji, folka. Interpretacija pa
poteka pri vsakem preko njegovih filtrov, dojemanja, mislim, da bi ljudje, ki
se bojijo npr.psov, le- te drgač narisali, risali opisali,upesnili kot pa
ljubitelji vseh sort tac in repov.

bojim se, da je tudi zdravje stvar okusa, če me lahko
razumete. Volu je lep vol, psu pa pes.

– Osebno
se mi zdi umetnost trivialna predvsem takrat, kadar je usmerjena na to, da
impresionira in torej ni iskrena

Vse kar ni iskreno, je….

V umetnosti se temu reče lapurlatizem, umetnost zaradi
umetnosti, je pa tega isto veliko med vsemi fohi, tudi duhovnega lapurlatizma se najde. Mnogo.

Ampak impresionirati, pustiti vtis –na, je ravno glavni cilj
umetnosti, koker umetnost prinaša sporočilo (časa v katerem je trenutno, stanja
države, če hočete,….. poglejmo na modne piste, a ni zanimivo, da ko je država u
buli je popularno vse dolgo do tal, materiala dragega in nabuhanega, ko pa je
blaginja, je pa mini in.

Andres
pravi, da mora biti umetnik bolj zdrav, kot večina? Preverimo najprej, ali to
drži. Si zdrav, če piješ? In Prešeren je definitivno pil in definitivno pisal
genialnosti.

Dober primer sta tudi Mozart in njegov sodobnik Salieri. Salieri je bil prilagojen,
njegova umetnost pa ni bila kaj dosti vredna. Je bil
Mozart zdrav? Če temelji film Mozart (se mi zdi, da Miloa Formana) na kolikor
toliko trdnih dejstvih, niti slučajno. Njegova dela pa .

Seveda, glavno vprašanje je še vedno, kdo je dovolj zdrav,
koker me (n) talno, heh, jaz Andresa ne
prepričam, ker imam par železnih
kolekcij, da ne govorim, da žalujem za Sepulturo itd, Metallica pa mi je tut
bolš une prve stvari – Garage days, pa nam naštevala , mam materiala, da bi človk
mislu, da nosim bulerje in rdeče vezalke not, al kere farbe spet že, ker mešam
une z belimi not,če pa je še pobrit zraven, in pol gnetov in oringlnov (ušesni
nakit), pa čist odpovem spredalčkat.

drgač pa si rdečo čakro polnim na metal, pa ne wem od kod mi
to,pa takole. Pa nisem satanist, no,kar ne ve, ne laja.

Mozart je bil bistveno bolj zdrav mentalno (da je bil
poseben, ni treba poudarjati) in
obratno, je bil šibkega fizičnega,…kot pa je film, sploh pa Salieri ni bil
obseden z njim, in te štorije, da je dal
hodit na vrata kot duh,…

Če bi kdo imel motiv za umor, bi to bil Mozart, Salieri je
bil zelo cenjen in ga je tale Jožef II dal za glavnega dvornega skladatelja,
glavnega dvornega dirigenta, pa še direktor in lastnik Italijanske Opere na
Dunaju je bil. Kar je lahko revni Mozart samo pogoltnil. Bila sta pa rivala, ampak
nobenih večjih nekih sporov al pa umorov, Mozart se je pa itak na daleč ogibal
Italijanske Opere in ni pisal podobnih, ker so bile smešne, brez vsebine in
kakor jih film Amadeus točno prikazuje, sam da je šlo materiala za sceno, folk se je
krohotau,bolj cirkus, glasbe ni bilo kaj prida.

meni se prej zdi , da je bil Salieri ne-prilagojen, ker ni
poštekal, da mogoče bolje kvačka,…in se je sekiral, je imel (Salieri) smolo, ne da njegova umetnost ni bila kaj vredna,
pač, ni mu šlo, ja. Saj ne da sem kak hud kritik, ma se družimo in smo tudi
glasbeniki, smo dobili pred leti posnetke, eni orkestri SO :) poiskušali odigrati
neke njegove kompozicije, ker tega se res
ne izvaja, in pač ja, moj bivši
glasbeni mož je to prav iskal, porabil
par kontaktov, ker je slišal da je
hudo. Vredno osluha.

Oba sta imela ista orodja, celo struktura je v glasbi
predpisana, za sonate je taka, etide so drgačne, koncert ima pet stavkov,
stavki si sledijo, so predpisani veseli, taki in onaki in vmes solističen del,
itd….

Salieri je na isto temo (motiv) naredil eno stvar, Mozart pa
drugo. Ker takrat so bila znana tekmovanja v
variaciah na temo,…plus da je Mozart sam izvajal na čembalih in vsemu živemu,
hočem rečt tudi kot izvajalec je impresioniral, s prsti. Liszt, Franc, je pa
pisal skladbe za klavir, ko moraš 12
tipk raztega imeti med palcem in mezincem, navaden bučman s povrećno tačko, kot
jaz, prime oktavo….10 dosegajo dolgoprtneži,
… je bil pa Liszt pod okriljem Salieria, na Dunaji, …

Jst zelo lajkam Mozarta, tudi če je bil boln. Van Googh si
je odrezal uho,…Tesla je zbolel in ni šel iz postelje dokler ga oče ni požegnal
v tem kar dela,….

….. se mi zdi to razmišljanje podobno tisti dilemi, ki smo
jo že predelovali, od zdravilcev, koker ali je kateri dovolj zdrav, da zdravi druge, pa smo že ugotovili, da noben ”zdravilec”
nima prazne čakalnice. Vsak si izbere po sebi,…svojega. eni bi Munchov Krik , drugi Klimtov poljub:)

Prej smo omenjali iskrenost, nekdo je lahko škodljiv, pa je
sam iskreno prepričan, da pomaga, zdravi, dela dobro glasbo,…in pa obratno, že
mogoče, da tisti Sepolturnež rjove kake satanistične krvave butarije dol z
odra, ampak jst teha ne vem, pa se sam splešem vun, ko en norc:)ali celo u nulo
pospravim flet, in je dosegel kontra efekt,

res pa je, da gredo
eni dlje, in v svoja dela zakodirajo razne pizdarije, nikar si ne nazaj zavrtet
pesmi Hotel California:), sploh šahovnica na slikah npr. deluje
svojevrstno, itd. Po drugi strani je pa
spet ogromno ljudi, ki rišejo zrdavilne mandale in jih prodajajo kot sveže
žemlje. Mandala za vsako tegobo. Pa angelske slike, in energetske risbe….no te,
ki jih omenja Ogorevc, predelujem, imam
knjigico in je zanimivo:)

O zdravju umetnosti, bi pa rekla, da je zdrava toliko, kot
so zdravi njeni akterji, nek slikarski
kolega je pojedel barvo in se pokakal na platno.

V sobi ki je polna folka in vsak tolče svoje in na svoj
inštrument, boš dobil pozornost edino s strelom iz puške. Pol bojo menda
utihnal. Na tak način tudi umetniki pritegujejo pozornost gledalcev, pač s
šoki, ta svet je tok nabutan da je že hiperzasičen
in te nihče ne sliši…..

Natolkla…..

Lepo je če deliš

[strelka]

velik fenomen je tudi Beethoven…

človek je bil gluh, bojda je imel tudi oz. je trpel za bipolarno motnjo …

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[zmajeslovka]

ja, , do nekega 26 leta cca, ne wem, je normalno slišal, pol pa je začel met težave, tak da ja, je kr neki stvari napisal popolnoma gluh

no, jst se drgač ne spuščam v zdravja umetnikov, al pač bilo koga, edino moralno pa, če se ne poklapam, pol pač se ne odzivam, vem pa da so pravi norci na prostosti in obratno, tak da me ena manša bipolarna motnja pri človeku ne moti.

me pa zanima, kak bi izpadla slika aure, če bi npr. svojo sliko slikala s Kirlianovo kamero al s čim točno se slika aura človeka.

a mislite, da bi to naredili v studijih, verjetno pač plačaš kot za človeka, bom malo poguglala

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

zmajeslovka wrote:
me pa zanima, kak bi izpadla slika aure, če bi npr. svojo sliko slikala s Kirlianovo kamero al s čim točno se slika aura človeka.

a mislite, da bi to naredili v studijih, verjetno pač plačaš kot za človeka, bom malo poguglala

Auro slika tale tetka: Irena – 051429262 (Maribor)

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[mojka]

lih prav

hvala!

vidim da je vse ok

454 neprebranih sporočil pri rasti marjetic

ampak umetnost pa laufa

in samozdravljenje tudi

Lepo je če deliš

[glas]

Tukaj pa en slovenski slikar, ki ustvarja umetnost iz relnih vrednot, prečiščenih vseh čustvenega navlak in druge nesnage..  

 

Tukaj je njegov kratki uvodni zapis:

SO-KREACIJE…
HVALA TI…
Moje ime je Tao Chi… kar v prevodu pomeni… pot energije… ali v nadaljnjem prevodu tudi… pot so-kreiranja… pri čemer pa se preoblikujejo oblike… realnosti… itd… hvala…

Izvor umetnosti izvira iz nezavednega… in zato sem tudi sam… pri vsaki sliki… ko sem opazil… da to počnem z umom… skušal čimprej preiti v ne-zavedanje… v prazen nič… od koder… so bile nato tudi vodene roke… ki so slikale… slike… in skozi ta gibanja… kakor tudi s tem… kar je bilo na platnih… sem dozoreval v zavedanje… in ko je moje zavedanje… sprejelo trenutno bistvo… vsake posamezne slike… sem vedel… da je slika… naslikana… vendar slike… so še vedno… na nek način nežive… pa vendar so na nek način tudi žive… in zato mi vedno znova… ko se spogledujem z njimi… izzovejo moje ne-zavedanje… katero se želi roditi v zavedanje… hvala…

Čudovito pa je tudi… da v stiku s slikami prihajajo ljudje… kakor tudi jaz sam… v popolno telepatsko in energijsko povezavo… saj se vedno… ko smo v interakciji s slikami… čas ustavi… in vse postane eno… to pomeni… da včasih postane oseba del slike in je eno le z njo… včasih pa slika poustvari enost z osebo in s področjem… na katerem ima oseba lahko blokado ali neravnovesje na neki točki svojega življenja… v stanjih splošne prečiščenosti… pa slike ostajajo le kot portal za lažje in splošno vstopanje… ter ohranjanje enosti in ravnovesja… na vseh področjih… hvala…

Sicer so slike… lahko tudi v neaktivnem stanju… saj so nevsiljive… ker tudi jaz nisem vsiljiv… torej sem aktiven le… ko mi je dovoljeno in je sinhrono obojestransko… torej učitelj… ki uči učenca… ko je ta resnično pripravljen videti… slišati… čutiti… in realno prakticirati potrebno… hvala…

Slike so lahko tudi harmonično neaktivne… če bi se od njih umsko nekaj pričakovalo… torej neiskreno… ali pa s praznimi pričakovanji… ker takrat je tudi naš izraz prav takšen… in potem ne more biti v povratni informaciji… prisotnega nič drugega… torej lahko ponudijo tudi kaotično aktivnost… kar sem… skozi svojo… kakor tudi skozi tujo prakso… že večkrat doživel… vendar… če to vzameš… kot šolo… te potem prav to popelje izven kaosa… saj se na slikah spreminjajo oblike… ker se tudi v nas vse to spreminja… in to pomaga… da se spreminjajo emocije… programi… nezavedni zapisi in zato tudi vibracija ter energije… kar pa privede do spremembe celotne realnosti… v nas samih… kakor tudi v zunanji manifestirani okolici… hvala…

Da pa lahko razumem… kako to deluje… sem moral prav to… prvotno uresničiti v sebi… zato tudi imam sposobnosti… katerih en del sem omenil že v navezavi z naslovi slik… s tem dajem na znanje… da prav vse slike… ki jih prodajam… imajo te čudovite energije v sebi… zato so slike žive… in delujejo na vsakega posameznika… tako kot je zanj optimalno primerno… treba se mu je le prepustiti… da mu pokažejo… kar mu je dano… in da s pomočjo tega uresničuje… kar mu resnično pripada… hvala…

Eden izmed imetnikov mojih slik mi je tudi poročal… da je slika bila več let… neaktivna… nato pa je naenkrat spet oživela in postala del življenja prisotnih… na najbolj čudovite… čudežne in unikatne načine… kakor tudi na primer… da se jim skozi sliko zrcali mesece in mesece njihovih življenj… kar pomeni… da lahko dejansko skozi sliko vidijo kaj trenutno živijo… in kaj pomenijo povezave… ki se jim dogajajo v življenju in podobno… ne bi pa želel preveč opisovati vseh teh osebnih izkušenj… saj ima vsak popolnoma svojo intimno izkušnjo z njimi… in bi opisi tujih izkušenj… le otežili lastno in unikatno povezavo… ki jo lahko vzpostavi vsak posameznik z njimi… in zato od tukaj naprej prepuščam vsakemu posamezniku… da prejme darila… ki so mu namenjena… hvala…

življenje je čudovito…
z ljubeznijo in hvaležnostjo…

 

link z prezentacijo slik:

https://prezi.com/l_ombrt9dy_6/so-kreacije-hvala-ti/

 

 

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Avtor]

Prispevki