Vpliv glasbe na rast marjetic
- This topic has 4,919 odgovorov, 35 glasov, and was last updated 6 years, 3 months nazaj by
.
-
Glasba usmerja pripravljenost za učenje
Kadar se učimo novih vsebin, je priporočljivo poslušanje glasbe, ki nas sprošča, ohranja budne in zbrane. Ljudje se običajno nezavedno prilagajamo ritmom, ki jih doživljamo v svojem okolju. Ali ste se že kdaj zalotili, da nevede premikate nogo ali roko v ritmu glasbe, ki jo slišite v ozadju? Ti premiki so lahko tudi zelo majhni in skoraj nezaznavni. Glasba, ki jo doživljamo, se v obliki zvočnih valov širi po zraku. To je fizično valovanje zraka, ki ga lahko čutimo s celim telesom.
Glasba je tako pomembna za učno okolje zato, ker se v resnici ujema in vpliva na človekovo fiziološko stanje. Proces vnosa novih učnih vsebin je najuspešnejši, kadar smo tako rekoč zatopljeni v vsebine, ki se jih učimo. Če človek pri tem ni sproščen, kar pomeni da njegove mišice niso sproščene, se ga lahko kaj kmalu poloti utrujenost. Dr. Georgi Lozanov je iskal način, kako bi poglobljeno umsko delo združil s sproščenim telesom. Po intenzivnih poskusih s študenti je ugotovil, da je ključ do uspeha glasba. Ob sproščenosti, ki jo ustvarja primerna glasba, ostanemo miselno živahni in se zlahka zatopimo v učno vsebino.
Lozanov je ugotovil, da je za to najbolj primerna baročna glasba, kakršna je Bachova, Handelova, Telemannova, Corellijeva in Vivaldijeva. To je glasba ki je nastala v letih med 1600 in 1750. V tej glasbi so specifični takti in vzorci, ki samodejno usklajujejo človekove možgane in telo, saj temelji na ritmu podobnem kot je ritem bitja človeškega srca. Zanimivo je, da takšna glasba ne vpliva le na ljudi. Poskusi so pokazali, da so rastline, ko so jim predvajali baročno glasbo, poganjale bujno listje in delale velike korenine ter se k viru glasbe celo obračale, kot da bi se obračale k soncu.
Pri dejavnostih, ki zahtevajo dejavnost leve možganske polovice, kakršno je na primer učenje iz novega gradiva, glasba predrami intuitivno, ustvarjalno desno možgansko polovico. Tako s svojo dejavnostjo tudi ta dopolnjuje celoten proces. Med delom in učenjem poslušajte baročno glasbo in ugotovite, kako to vpliva na vašo zbranost in uspešnost. V svoje delovno in učno okolje vključite glasbeni stolp, stereo-kasetofon, ali osebni računalnik z zvočniki ki omogoča predvajanje glasbe.
strelka2012-10-16 17:16:57
strelka wrote:
Glasba usmerja pripravljenost za učenje
Kadar se učimo novih vsebin, je priporočljivo poslušanje glasbe, ki nas sprošča, ohranja budne in zbrane. Ljudje se običajno nezavedno prilagajamo ritmom, ki jih doživljamo v svojem okolju. Ali ste se že kdaj zalotili, da nevede premikate nogo ali roko v ritmu glasbe, ki jo slišite v ozadju? Ti premiki so lahko tudi zelo majhni in skoraj nezaznavni. Glasba, ki jo doživljamo, se v obliki zvočnih valov širi po zraku. To je fizično valovanje zraka, ki ga lahko čutimo s celim telesom.
Glasba je tako pomembna za učno okolje zato, ker se v resnici ujema in vpliva na človekovo fiziološko stanje. Proces vnosa novih učnih vsebin je najuspešnejši, kadar smo tako rekoč zatopljeni v vsebine, ki se jih učimo. Če človek pri tem ni sproščen, kar pomeni da njegove mišice niso sproščene, se ga lahko kaj kmalu poloti utrujenost. Dr. Georgi Lozanov je iskal način, kako bi poglobljeno umsko delo združil s sproščenim telesom. Po intenzivnih poskusih s študenti je ugotovil, da je ključ do uspeha glasba. Ob sproščenosti, ki jo ustvarja primerna glasba, ostanemo miselno živahni in se zlahka zatopimo v učno vsebino.
Lozanov je ugotovil, da je za to najbolj primerna baročna glasba, kakršna je Bachova, Handelova, Telemannova, Corellijeva in Vivaldijeva. To je glasba ki je nastala v letih med 1600 in 1750. V tej glasbi so specifični takti in vzorci, ki samodejno usklajujejo človekove možgane in telo, saj temelji na ritmu podobnem kot je ritem bitja človeškega srca. Zanimivo je, da takšna glasba ne vpliva le na ljudi. Poskusi so pokazali, da so rastline, ko so jim predvajali baročno glasbo, poganjale bujno listje in delale velike korenine ter se k viru glasbe celo obračale, kot da bi se obračale k soncu.
Pri dejavnostih, ki zahtevajo dejavnost leve možganske polovice, kakršno je na primer učenje iz novega gradiva, glasba predrami intuitivno, ustvarjalno desno možgansko polovico. Tako s svojo dejavnostjo tudi ta dopolnjuje celoten proces. Med delom in učenjem poslušajte baročno glasbo in ugotovite, kako to vpliva na vašo zbranost in uspešnost. V svoje delovno in učno okolje vključite glasbeni stolp, stereo-kasetofon, ali osebni računalnik z zvočniki ki omogoča predvajanje glasbe.
O strelka lep kopijo si naredila jaz sem to že nekej tudi na netu bral ali pa nekaj podobnega ( najdel sem to kaj je nekako podobno temu ampak tukaj so še druge zvrsti glasbe zraven in zakaj so koristne ampak metala ni tukaj zraven je pa rock )
Magična moč glasbe
Na splošno lahko rečemo, da naše razpoloženje (bodisi pozitivno ali negativno) lahko vpliva na naše učenje, spomin in storilnost, na razpoloženje pa ima zelo velik vpliv glasba. Kako? Glasba vzpodbudi v možganih gama sinhronizacijo, kar pomeni, da omogoči, da se različni predeli možganov med seboj povežejo in da informacije dojamemo bolj celostno.
V zadnjih letih so postali načini proučevanja možganov zelo napredni. Včasih so lahko raziskovali možgane samo po smrti z avtopsijo, zdaj pa imamo na voljo naprave, ki skenirajo možgane, jih slikajo in prikazujejo njihovo delovanje. Nova tehnologija je zelo priročna, še posebej pri proučevanju kompleksnejših notranjih procesov, kot so na primer kognitivni procesi. Študije, s katerimi so proučevali glasbo in možgansko aktivnost, ugotavljajo, da glasba aktivira veliko različnih delov možganov. Tako se pri poslušanju glasbe poleg delov, v katerih naj bi se procesirala glasba, aktivirajo še deli možganov, ki se povezujejo s pozornostjo in vizualnimi sposobnostmi. Poleg tega naj bi glasba spremenila (znižala) beta valovanje možganov, višanje in nižanje tega valovanja pa se povezuje z aktiviranjem kognitivnih sposobnosti. Pokazalo se je celo, da so možgani glasbenikov (tistih s formalno glasbeno izobrazbo) v nekaterih predelih večji od možganov “neglasbenikov”.
Kaj sploh je zvok?
Zvok imenujemo longitudinalne vibracije materije, ki se širijo skozi zrak kot longitudinalno valovanje, ki ga lahko zaznamo z našim slušnim aparatom ( uho in možganski center za sluh ) povprečno slišimo vibracije od 20 do 20 000 Hz. Vibracije oz. longitudinalno valovanje pod 20 Hz imenujemo infrazvok, nad slušnim območjem pa ultrazvok. Teh zvokov ne slišimo več, vendar pa znanstveniki odkrivajo, da ta dva frekvenčna območja ravno tako vplivata na naš organizem in njegovo počutje. Banalen primer: težak tovornjak se pelje mimo vaše hiše in poleg hrupa povzroča še tresljaje pod 20 Hz, ki stresejo vaša jetra …, jih čutite v podplatih…
Merljivi učinki glasbe:
glasba pomirja/spodbuja gibanje in srčni utrip otroka v maternici,
znanstveno je dokazano, da poslušanje glasbe vsaj eno uro na dan zmanjšuje kronične bolečine pri različnih bolezenskih stanjih, celo pri artritisu tudi do 21 % ter do 25 % zmanjšuje depresijo. Univerzalni jezik glasbe namreč v možganih povzroča sproščanje endorfinov. Poleg tega je dokazano tudi, da Mozartova glasba zmanjša pogostost napadov pri epileptičnih bolnikih. Na Mozartovo glasbo naj bi se pozitivno odzivale celo živali in rastline.
nedonošenčki, ki v inkubatorjih poslušajo klasično glasbo, hitreje pridobivajo težo in se jim povprečno za 5 dni skrajša bivanje v porodnišnici in imajo boljše možnosti za preživetje (zmanjšajo se težave z dihanjem in uporaba pomirjeval)
glasba vpliva na razvoj nevronske strukture pri otroku, dokazano naj bi bilo celo, da so otroci tistih mater, ki so v času nosečnosti namensko poslušale klasično glasbo, motorično in intelektualno naprednejši in socialno bolj odzivni.
majhni otroci, ki imajo redno glasbeni pouk, kažejo večje motorične spretnosti, matematične sposobnosti in berejo bolje od tistih, ki ga nimajo,
odrasli, ki so kot otroci obiskovali glasbeni pouk, imajo skladnost med možganskima poloblama boljšo kot tisti, ki ga niso in imajo boljši spomin za besede.Klasična glasba spodbudno vpliva na boljšo prostorsko in časovno predstavo ter koncentracijo, na večjo ustvarjalnost, izboljša estetski čut, poveča zmožnost izražanja čustev, izboljša verbalne in intelektualne sposobnosti, vpliva na socialne stike in celo na povečanje sposobnosti za učenje tujih jezikov ter matematike.
Razumljivo je, da mnogim klasična glasba ne ustreza, saj je niso vajeni in zahteva popolno intelektualno in čustveno udeležbo posameznika. Takšno glasbo se moramo naučiti poslušati, jo razumeti in otrokom dati priložnost, da jo bodo vzljubili.
Različne zvrsti glasbe imajo različne vplive in zmotno je misliti, da le klasična glasba spodbudno vpliva na otrokove možgane in duševno stanje. Otrokove možgane in telo bodo spodbujali najrazličnejši glasbeni žanri, tudi pesmi v drugih jezikih, samo da glasba ni preglasna. Pokažite mu, da je tovrstna glasba všeč tudi vam in še raje jo bo sprejemal, otroci so namreč odprti za vse zvoke in jih ne ocenjujejo, zato jih ne omejujte le na poslušanje popularne glasbe. Otrok naj posluša glasbo minuto ali dve, ne pa 20 minut, saj še ni zmožen daljše koncentracije.
Določena popularna glasba odlično poteši enoletnikovo obsedenost z gibanjem, ker ima razposajen ritem, ob katerem se lahko razgiba.
Ljudske pesmi in preproste melodije spodbujajo razločno govorjenje, širijo besedišče in krepijo občutek ugodja in samozavesti.
Mozart je najbolj primeren, kadar je treba organizirati misli, jazz pa takrat, ko se otrok loti ustvarjalnega projekta ali rešuje vprašanja, ki nimajo preprostih, linearnih rešitev, saj spodbuja nove ideje.
Rock in rap lahko zaradi svoje strukture in ritma pri starejših otrocih pomagata ohraniti zbranost v kaotičnem, nepredvidljivem okolju.
Ambientalna glasba pa pomaga zelo discipliniranim, preobremenjenim otrokom, da se sprostijo.
Zato je pomembno, da otrokom omogočimo, da spoznajo vse glasbene zvrsti.
Poleg tega so študije duhovnih praks v vseh religijah dokazale uporabo glasbe, ritma ali samo določene kombinacije zvoka za izboljšanje čustvenega in mentalnega zdravja, za uravnovešanje čakr, doseganje neoviranega toka prane…
…lahko bi torej rekli, da je glasba (več kot) pol zdravja.
strelka wrote:
Takole pa še en The Cult ena od njihovih boljših ( vsaj zame )
Ta je dobra…
bom še tole dodala…Pa bi še jaz tukaj zraven dodal še par pesmi od njih…
Prva,
http://www.youtube.com/watch?v=_zElqlip0fc
Druga,
http://www.youtube.com/watch?v=vfqj165QIC4
Tretja,
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.