Transurfing realnosti
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Transurfing realnosti
- This topic has 124 odgovorov, 21 glasov, and was last updated 7 years, 11 months nazaj by glas.
-
AvtorPrispevki
-
29. 1. 2011 ob 2:28 #8472AVATARČlan
Evo nekaj za prave Transurferje, ki sledijo samim sebi-svojemu svetu.
Človekov odnos z okolico je urejen na takšen način, da se vsaka novost neopazno zlije v vsakdanje življenje. Resničnost neprestano spreminja svojo obliko, podobno kot oblaki na nebu. Vendar pa hitrost sprememb ni takšna, da bi lahko opazili premikanje materialne realizacije v prostoru različic. Takšno premikanje bi, podobno kot gibanje in transformacijo oblakov, lahko opazovali le, če bi posamezne kadre na posnetku zavrteli hitreje kot v resnici.Tudi svežina spremembe, ki za kratek čas osvetli življenje, zelo hitro izgubi svoj sijaj. Nenavadno postane vsakdanje, praznična radost se izgubi v vsakdanjiku. Dolgočasno…
Pojavi se retorično vprašanje: kaj je dolgčas? Nimamo jasnega odgovora. Lažje opišemo načine, s katerimi ga preženemo. Da bi pregnala dolgčas, si duša in razum izmišljata najrazličnejše igračke, ki nam ustvarijo raznovrstne vtise. Igračke so odlično sredstvo proti dolgčasu. Sama igra je še boljša.
Zraven vožnje so zelo popularne igre skrivalnice, lovljenje in ostale zabavne različice. Ko človek odrašča, si išče vse bolj zanimive načine za razvedrilo – od športnih tekmovanj pa vse do virtualne resničnosti. Tudi številni poklici v svoji osnovi niso nič drugega kot igra.
Pravzaprav, zakaj številni poklici? Ali sploh obstaja poklic, na katerega ne bi mogli gledati kot na igro? Vsakič, ko človek nekaj dela, sodeluje v igri. Tisto, s čimer se ukvarjajo otroci, odrasli pokroviteljsko imenujejo igra. Odrasli pa igrajo igro, ki jo pomembno imenujejo služba. Oboji se svojim aktivnostim posvečajo s polno odgovornostjo. Vprašajte otroka, kaj dela in zagotovo vam bo resno, mogoče celo zaskrbljeno odgovoril, da se igra. Če boste odraslega človeka poskusili odvleči stran od dela, se bo uprl: ”Imam delo, ne morem!”
Tako lahko igra postane resno delo. Kaj dela otrok, ko se ne igra? Navadno ustvarja nered. Kaj pa odrasel človek? Lenari – pri odraslih to tako imenujemo. Nedelo pa človeka hitro utrudi, ker človeku postane dolgčas, zaradi česar se znova rodi želja za nekakšno vrsto igre.
Ali so igre potrebne, da preženejo dolgčas? Ali če vprašam drugače – je dolgčas posledica pomanjkanja vtisov?
To vprašanje pravzaprav ni tako trivialno, kot se zdi na prvi pogled. V osnovi potrebe po igri se skriva potreba, ki je stara kot ta svet. Kaj je osnovna potreba vsakega živega bitja? Preživetje, nagon po ohranitvi? To verjamemo, ker je ustvarjen takšen stereotip. Vendar je to napačen odgovor. Mogoče nagon po razmnoževanju? Tudi to je napačen odgovor. Kaj torej?
Prva in osnovna potreba je, da v določeni meri samostojno razpolagamo s svojim življenjem – to je osnovni princip, ki vpliva na obnašanje vseh živih bitij. Vse drugo, tudi nagon po preživetju in razmnoževanju, je posledica tega principa. Z drugimi besedami, cilj in smisel življenja vseh živih bitij je upravljanje z realnostjo.
Vendar to ni mogoče, če si obkrožen s svetom, ki obstaja neodvisno od tebe in ki se obnaša popolnoma nenadzorovano ali celo sovražno. Vedno bo obstajal nekdo, ki ti bo hotel vzeti košček hrane, te pregnati iz toplega zavetja ali te celo požreti. Žalostno in grozljivo je, če življenja ne moremo živeti, ampak se nam le-to dogaja, človek pa ne more ničesar narediti. Iz tega izhaja močna, včasih nezavedna potreba, nadzorovati svojo okolico.
Nekaterim se bo zdela ta trditev nenavadna, ker je splošno znano, da je nagon po preživetju najosnovnejši in najbolj pomemben. Zdaj pa je kar naenkrat osnova nekaj drugega, nekaj še bolj pomembnega?
Vendar je to nenavadno samo na prvi pogled. Če opazujemo katerokoli živo bitje, ne glede na to, s čim se ukvarja (tudi če gre za boj za preživetje ali za razmnoževanje), bomo videli, da je osnova vsega vedno poskus prevzeti nadzor nad aktivnostjo okolice. Prav to je osnovni motiv in prvi izvor kakršnekoli namere, ki je v ozadju aktivnosti vseh živih bitij.
Nezaposlenost pomeni odsotnost nadzora. Iz tega lahko sklepamo, da dolgčas sploh ne obstaja – obstaja samo nenehna in nepotešljiva potreba po upravljanju z realnostjo. Ni pomembno kako, samo da jo podredimo svoji volji. V tem smislu je igra oblikovanje realnosti, s katero upravljamo.
Transurfing 4 – Upravljanje z realnostjo…Avtor; Vadim Zeland
4. 2. 2011 ob 6:38 #8673AVATARČlanAVATAR wrote: Sem opazil, da si nekdo vstrajno ogleduje to temo…pa sem se spomnil, da Zeland ni dal zraven čarobnega kjučka…objasnil kako za mater božjo doseči enost razuma in duše…kar pomeni, da je vse kar je napisal…NEKORISTNO
Če razum zadeve ne sprejme in spusti skozi…si lahko pjevam…siromače od malena…od vse tuge pjesme pjevam…ooo…jojjjBom citiral kar samega sebe…ker…zgoraj napisano ne drži…in sem prišel do svojih novih osebnih spoznanj…glede Transurfinga…Moj zgornji post…je v bistvu…zgrešen pogled na Transurfing kot…celoto…Preveč umskega zapletanja…in nerazumevanja fizične realnosti…kakor tudi njenega ozadja.
4. 2. 2011 ob 10:37 #8674mojkaParticipant4. 2. 2011 ob 11:40 #8676AVATARČlanŽenske ste zmerom radovedne.
Transurfinga nisem jemal kot celote…nekatere stvari sem spregledal…določenih nisem razumel…ali nisem hotel razumeti…Zeland je nekatere meni ključne stvari zapisal še le v 4 in 5 knjigi…po moje bi jih moral prej…no on je pač po svoji presoji naredil…Ker pa je vsak človek svet za sebe…Transurfing po svoje dojema…nekaj prej…nekaj pozneje…ali sproti na svoji poti…po kateri hodi.
Jaz kot človek se zelo razlikujem od vas vseh…kot oseba…kot moji pogledi na svet…Naprimer, nekateri od vas čakate na galaktično konjenico, da reši vaše ritke…jaz pa si s tem nimam kaj začeti…meni slovnica nikoli ni nič pomenila…ampak bistvo napisanega…Equilibrium kot ga predstavlja Tadej…meni ne leži…itd
Postalo mi je tudi jasno, da tako imenovana “zunanja namera”…ki je produkt sinhronicitete zavednega in nezavednega…povsem odvisna od vsakega posameznega sveta…torej vsak človek mora najt svojo pot do tega…Kopiranje drugih…je popoln nesmisel.
Btw…hrvati bodo kmalu dobili Transurfing 6 ( od vseh 9 knjig )…za tiste, ki vas zanima…Slovenskih prevodov mislim, da več ne bo.
4. 2. 2011 ob 16:45 #8683BorČlan4. 2. 2011 ob 17:24 #8686tadej pretnerModeratorBor wrote:
Btw…hrvati bodo kmalu dobili Transurfing 6 ( od vseh 9 knjig )…za tiste, ki vas zanima…Slovenskih prevodov mislim, da več ne bo.
Pozdravljen,a mi lahko poveš na kak način si preskrbiš knjige s Hrvaške…se da kar po pošti?HvalaBorJaz sem jih včasih naročal tule: http://www.superknjizara.hr/index.php?catg=1
Poštnina je kar draga. Sedaj pa sem našel v Zagrebu prodajno mesto Superknjižare – sem ravno v ponedeljek tam kupil 5 knjig.4. 2. 2011 ob 18:21 #8687AVATARČlanNe naročam knjig s hrvaške…poštnina mislim, da je 20 eurov…če pa naročiš več knjig pa je še verjetno več zaradi teže…Še hujše je, da ti lahko pošljejo knjige posamezno in vsaka te bo stala 20 eurov poštnine.
Drugač pa zlahka dobiš vseh pet knjig Transurfinga na internetu v formatu pdf ( v hrvaškem jeziku )…Jaz imam majhen netbook pa lepo berem z njega…zelo priročna zadeva za marsikaj.AVATAR2011-02-04 18:26:39
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.