strah / kolektivni strahovi
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › strah / kolektivni strahovi
- This topic has 45 odgovorov, 11 glasov, and was last updated 4 years, 8 months nazaj by glas.
-
AvtorPrispevki
-
9. 2. 2010 ob 0:39 #1034tadej pretnerModerator
AVATAR wrote:
Zakaj človek več ne čuti strahu-tesnobe ko se poveže s to skrivnostno Vesoljno zavestjo…kaj se sploh takrat zgodi ???…ti bi to moral vedeti…
Najprej primer “v malem”.
Po nekoliko modificirani teoriji C.G.Junga, ki se mi zdi najverjetnrjša, se zadeve odvijajo takole:
Recimo, da se nečesa ustrašiš k’ zverina. Če strahu ne sprocesuiraš, začne ta strah v tvojem energijskem polju obstajati kot ločena tvorba, med njim in tvojim energijskim poljem pa nastane nekakšen precep, v katerega se vrine ustrezno destruktivno nizkovibracijsko polje, ki ga doživljaš kot napetost. Ko se situacija, podobna “shranjenemu” strahu spet pojavi, začne takoj okrepljeno delovati omenjeno destruktivno nizkovibracijsko polje in ker se počutiš napetega, nervoznega, prestrašenega, začneš usmerjati energijo v to, da bi takšne občutke zajezil – začneš uporabljati katerega od obrambnih vedenj. Ampak tisti dislocirani strah se želi sprocesuirati, zato v naš lajf pritegne dogodke, ki ga inicirajo. Ponavadi pa na to reagiramo tako, da se spet poslužimo katerega od obrambnih načinov vedenja in s tem težavo le poglobimo, saqj nam pride takšno vedenje v navado.
Če pa si takrat, ko do takšne napetosti pride, sposoben neprizadeto opazovati nemir v sebi, se bo ta nemir umaknil (o tem sem že pisal v zvezi z equilibriumom, le ne spomnim se, ali na tem, ali na starem forumu). Na ta način prideš v stik s praznino oziroma univerzalno zavestjo. In če pri tem vstrajaš toliko časa, da se nemir povsem umakne, prideš v neposreden stik s prvotnim strahom in ga lahko sprocesuiraš. Pri tem lahko pride do kakšne močne čustvene reakcije, ni pa nujno. Pomembno je le to, da se občutkom sploh ne upiraš, saj se le tako lahko sprocesuirajo.Iz “primera v malem” vidiš, da pravzaprav takrat, ko si zavesten, v tebi vlada praznina, kar pomeni, da se nizkovibracijska polja nimajo česa oprijeti. Ampak to ne pomeni, da čustva strahu ne moreš doživeti; seveda ga lahko. Razlika je le v tem, da se mu ne boš upiral, ampak se mu boš prepustil in ga sprocesuiral, tako, da ni šans, da nastane v tvojem energijskem polju kakšna ločena tvorba in čuveni precep, skozi katerega s teboj upravljajo destruktivna nizkovibracijska polja.
9. 2. 2010 ob 0:45 #1035tadej pretnerModeratorAVATAR wrote: Zofija, ti ga malo maš…
Tadeja sem vprašal, zakaj človek več ne čuti strahu-tesnobe, ko je povezan s celoto, kot on trdi…kaj se takrat zgodi…ker je Tadej povezan s celoto-vesoljno zavestjo…potem to ve.
Dvomim, da sem kje takole napisal. Že v prejšnjem postu sem tole pojasnil – ko si integriran, strah v neki situaciji lahko občutiš, a nanj nisi vezan. Gre pa predvsem za občutenje fizioloških strahov, kajti integriran človek psiholoških dejansko ne doživlja. Ampak jaz jih včasih še, ampak zelo redko – me čaka še nekaj dela.
AVATAR wrote:
Torej naš Tadej ne čuti nobenega strahu-tesnobe…je poln energije…močan…zdrav kot dren…v sebi globoko spokojen…odpirajo se mu vsa vrata…vedno je na pravem mestu in ob pravem času…bejbe padajo pred njim kot keglji…življenje je za njega praznik…absoluta vesoljna super sila…skrbi da se vsi dogotki odvijajo-usklajujejo v korist Tadeja…Tadej surfa na valu uspeha…stari…You are the MANSeveda mal afne guncaš, se zajebavaš in pretiravaš, a dejansko se mi zelo pogosto dogajajo srečni slučaji. Da pa se ti to dogaja, pa le moraš biti vsaj približno integriran.
9. 2. 2010 ob 0:54 #1037tadej pretnerModeratorzofija wrote:
Upam pa, da bo Tadej pri vsej tej gužvi z bejbami vendarle premogel čas, ki ga potrebuje za predavanje v šoli, kajti mene je pri informaciji okoli navala bejb na uspešni val našega učitelja upravičeno začelo skrbeti, kajti priiti moram še do konca letnika in še kakšen me čaka.
Torej Tadej pomisli malo na svoje učence med vsem tem tvojim keglanjem…
Tadej you are the men, ampak premisli, you are the učitelj tudi…Ni panike. Nobene gužve z bejbami ni, preprosto ne oddajam takšnih signalov, tako da šola ni ogrožena. Še takrat, ko je bilo med bejbami res malo več zanimanja zame (recimo do tridesetga), prilik praviloma nisem izkoriščal, saj sem se zelo mlad poročil.
9. 2. 2010 ob 11:11 #1045ANAČlanAVATAR wrote: Saj mi je jasno, da govori o stiku z Vesoljno zavestjo, sama beseda mi nič ne pomeni, ker si ne znam razlagat kaj to sploh je…Še manj pa mi je jasno, zakaj je Vesoljna zavest ustvarila tako hlado-temno-prazno materialno vesolje…izven planeta Zemlje si mrtev, še preden se tega sploh zaveš…razdalje pa so strahotne…edini način, da bi sploh lahko smiselno potoval po vesolju je teleportacija.
Zakaj človek več ne čuti strahu-tesnobe ko se poveže s to skrivnostno Vesoljno zavestjo…kaj se sploh takrat zgodi ???…ti bi to moral vedeti…
Po mojem mnenju tu ne gre za dobesedno povezanost z Vespoljem…kot v fizičnem smislu…menim, da tile avtorji želijo povedati, da se povežemo z ENERGIJO Vesolja ( božanske energije, z Bogom, stvarnostjo, katera definicija pač Tebi ustreza ). Da bi se z njo povezali, moramo najprej očistiti sebe, svoje biopolje, na ta način, da smo pozitivni, ( brez zamer, užaljenosti, jeze, nismo prizadeti od nikogar in ničesar, ne prizadanemo drugih…). Ko smo “čisti” vseh negativnih čustev, smo povezani z to Božansko energijo…in šele potem damo prosto pot “duhovnosti”…da deluje na nas brezpogojno…ker tudi mi delujemo brezpogojno…jaz to nekako tako razumem….
Ne pričakuj, da se bo kaj zgodilo…Fora je v tem, kako Ti sprejemaš svet okoli sebe….na tak način bo svet sprejel tudi tebe…
9. 2. 2010 ob 11:14 #1046ANAČlantadej pretner wrote:
Ni panike. Nobene gužve z bejbami ni, preprosto ne oddajam takšnih signalov, tako da šola ni ogrožena. Še takrat, ko je bilo med bejbami res malo več zanimanja zame (recimo do tridesetga), prilik praviloma nisem izkoriščal, saj sem se zelo mlad poročil.Sam imaš v sebi neko silo privlačnosti….si en tak fejst dec, neki je na tebi…morda zato, ker si tak medo , pa daješ občutek varnosti, zavetja….hmmm….blagor tvoji ženi …hi hi hi, hecam se…prav nič ji ne zavidam…privoščim ji
tata
9. 2. 2010 ob 11:24 #1047AVATARČlantadej pretner wrote:
Zakaj človek več ne čuti strahu-tesnobe ko se poveže s to skrivnostno Vesoljno zavestjo…kaj se sploh takrat zgodi ???…ti bi to moral vedeti…
Najprej primer “v malem”.Po nekoliko modificirani teoriji C.G.Junga, ki se mi zdi najverjetnrjša, se zadeve odvijajo takole:Recimo, da se nečesa ustrašiš k’ zverina. Če strahu ne sprocesuiraš, začne ta strah v tvojem energijskem polju obstajati kot ločena tvorba, med njim in tvojim energijskim poljem pa nastane nekakšen precep, v katerega se vrine ustrezno destruktivno nizkovibracijsko polje, ki ga doživljaš kot napetost. Ko se situacija, podobna “shranjenemu” strahu spet pojavi, začne takoj okrepljeno delovati omenjeno destruktivno nizkovibracijsko polje in ker se počutiš napetega, nervoznega, prestrašenega, začneš usmerjati energijo v to, da bi takšne občutke zajezil – začneš uporabljati katerega od obrambnih vedenj. Ampak tisti dislocirani strah se želi sprocesuirati, zato v naš lajf pritegne dogodke, ki ga inicirajo. Ponavadi pa na to reagiramo tako, da se spet poslužimo katerega od obrambnih načinov vedenja in s tem težavo le poglobimo, saqj nam pride takšno vedenje v navado.Če pa si takrat, ko do takšne napetosti pride, sposoben neprizadeto opazovati nemir v sebi, se bo ta nemir umaknil (o tem sem že pisal v zvezi z equilibriumom, le ne spomnim se, ali na tem, ali na starem forumu). Na ta način prideš v stik s praznino oziroma univerzalno zavestjo. In če pri tem vstrajaš toliko časa, da se nemir povsem umakne, prideš v neposreden stik s prvotnim strahom in ga lahko sprocesuiraš. Pri tem lahko pride do kakšne močne čustvene reakcije, ni pa nujno. Pomembno je le to, da se občutkom sploh ne upiraš, saj se le tako lahko sprocesuirajo.Iz “primera v malem” vidiš, da pravzaprav takrat, ko si zavesten, v tebi vlada praznina, kar pomeni, da se nizkovibracijska polja nimajo česa oprijeti. Ampak to ne pomeni, da čustva strahu ne moreš doživeti; seveda ga lahko. Razlika je le v tem, da se mu ne boš upiral, ampak se mu boš prepustil in ga sprocesuiral, tako, da ni šans, da nastane v tvojem energijskem polju kakšna ločena tvorba in čuveni precep, skozi katerega s teboj upravljajo destruktivna nizkovibracijska polja.
Hm…ok, ko si v praznini se te nič ne more oprijeti…vendar to ni dovolj, ker če samo čmuriš v praznini, je to isto kot, da si sredi puščave…Bogu za hrbtom…
Tadej…daj objasni mi…kako iz praznine DELOVATI…torej imeti NAMEN-NAMERO…IZRAZITI SVOJO NAMERO ???
9. 2. 2010 ob 11:32 #1048ANAČlanAVATAR wrote:
Tadej…daj objasni mi…kako iz praznine DELOVATI…torej imeti NAMEN-NAMERO…IZRAZITI SVOJO NAMERO ???Sej se nočem neki štult, pač sem glih tukaj, če dovoliš, lahko podam svoje mnenje… Jaz bi te nekoliko “popravila”…Namesto besede IZRAZITI, bi vstavila VERJETI…moje mnenje je, da če v nekaj močno verjameš ( in tudi deluješ na tak način, kako, po mojem ti to že veš), da so te želje v skladu z “zakonom Univerzuma, Boga…” se ti ta namera tudi udejanji…Vesolje ( energija,…) poskrbi za to….ko je za to tudi pravi čas…upam, da prav razumem, kaj si hotel vprašati…če pa brcam v temo, pa sorči…
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.