Spalna paraliza
- This topic has 7 odgovorov, 5 glasov, and was last updated 7 years, 9 months nazaj by
.
-
nisem noben stručko ….najmanj za kakšne diagnoze ali napotke duhovne
.kot vem se to dogaja takrat …no sanjači pravijo vmesna stopnja med budnostjo in pa sanjami …hjm zlo močna energija ..in vidmo marsikaj kar drugače ne bi …ne da tega ni ..ampak v budnem sanju je to zakrito…če bi komu to razlagal…bi ja morda rekel privid nekaj kar ni ..možno, ampak možno pa da to tudi ni …Zdej me pa razumi …če me moreš.Me pa zanima ..kaj bi na tole tvoje in pa tud moje rekel Avatar, ko se zmeraj mal “važička” kako lucidno sanja ..to pa kot pravjo je šele začetek…bojda…strelka2012-09-08 16:44:55
ozelot wrote: Meni se ta spalna paraliza dogaja od leta 95. Mal berem po netu kaj in kako se temu streže pa mi ni všeč kako si to razlagajo nekateri.
Ko mam jest to situacijo je ponavdi tako, da čutim prisotnost nekega bitja. Velikokrat ga tudi vidim kot senco na zidu, čutim kako me ovohava za vratom in po glavi, tepta po meni ali pa gre od nog do glave kot nek valjar in me tišči v posteljo.
Mislim, da sem spalno paralizo doživel trikrat v lajfu, ampak zanimivo, da tretjič predvčerajšnjim in to na zelo podoben način kot ti (zateženo temno bitje). Ne vem, kaj bi rekel. Ko sem pred časom vprašal možakarja, ki me je učil izventelesno izkušnjo, za kaj pri tem gre, je rekel nekaj podobnega kot Strelka, da gre pač za stanje med sanjami in budnostjo, ko hkrati dojemaš fizični in astralni svet, premakniti pa se ne moreš.Je pa pri vsem skupaj nekaj zanimivosti:– Ko sem vadil izventelesno izkušnjo, sem enkrat prišel v stanje, ko sem bil “napol zunaj” in je tako ostalo vsaj dvajset minut. Dojemal sem le fizični svet, to, da sem bil z energijskim telesom le na pol v fizičnem pa se je odražalo tako, da sem se opotekal. Nekaj podobnega se je nelajkrat zgodilo tudi nekaterim pri vajah equilibriuma.– Ko sem imel svojo prvo zavestno astralno projekcijo, je bilo na astralu seveda čuda enga folka (takšna in drugačna bitja) in ko sem se vrnil, sem se stalno oziral okoli sebe, kje je kdo. Ko pa sem prišel recimo predvčerajšnjim iz spalne paralize, v kateri je bil prisoten omenjeni črni težak, pa sem se počutil čisto normalno, kot da ni bilo nič.Povedati hočem, da je očitno kup podvariant teh stanj – lahko si napol zunaj, pa percipiraš le fizični svet, lahko oba, pa z dogodki ne moreš upravljati, lahko le astralnega, pa z dogodki ne moreš upravljati, lahko le astralnega, pa z dogodki lahko upravljaš, imaš tud variante, ko na astralu lahko upravljaš z občutki, ne pa z dogodki … Skratka, cela jeba
ozelot wrote: Edino čustvo ki ga pusti je strah. Zdravniki pravijo, da je to halucinacija ampak jest vem da ni. S tem bitjem se da fino komunicirat. Ko se navadiš seveda. Zlahka ga odsloviš in jaz ponavadi celo uživam ko se “bodeva” ker vem da sem zmagal že davno. Verjetno mi ni treba posebej opisovati ohromelosti in nezmožnosti govorjenja. To bitje se hoče futrat z mojim strahom ampak od mene gre precej lačen ponavadi.
Jaz sem preživel kakih 10 let svoje mladosti v takšni naključni “nočni družbi”..
Nisem pa tega dojemal kot neko prav posebno bitje, ampak le kot moj lastni ultimativni strah, znotraj mene samega in izziv se z njim soočiti..
Po letih in letih fajtanja z njim, sem ugotovil, da tako ne bom rešil nič, le pogosteje se je dogajalo in še bolj me je srkalo, vedno hitreje in učinkoviteje me je paraliziralo (glas, gibanje, …).. Tako sem sklenil, da bom poskusil prebuditi svojo budni um zavesti v sanjah samih in se poskusil spomniti svoje afirmacije iz budnega sveta.. To sem si ponavljal dan za dnem.. In treniral sem tako dolgo, da sem izmojstril svojo lucidnost sanjanja in kot ključ, ki sem si ga zastavil, da se mi enkrat v sanjah, uspe popolnoma predati temu, kar se mi približuje in kar mi povzroča paralizo, ko skušam ubežati.. Začelo mi je uspevati, soočal sem se s svojimi največjimi grozotami in dajal vse od sebe, da se jim pustim, da me posrkajo, brez da se umikam.. To je bil največji del zmage, ker le takrat razrešiš, ko greš v vse kar ti prej lahko predstavlja grozo.. (Pustiti mu moraš, da ti “naredi” to za kar je pri tebi.. ) Spomnim se še mnogih naknadnih scenarijev, ki sem jih doživljal nevtralno, kot da gledam film,.. nisem se upiral.. to bilo je zelo zanimivo in intenzivno potovanje, spomnim se tudi, da se doživljal lastne smrti na različne unikatne načine in se niti fizično nisem več prebudil, ampak le v sanjah sem se prebudil za eno plast sanjanja in nadaljeval drugje…
…
..
.“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
če čist lajično pomislim je pa zanimivo ..da te nikoli ne paralizira …kaj prijetnega …ampak skačejo po tebi takšne in drugačen gravže…
–Ja Avatar …vem da sanjajš lucidno , ker si velikokrat to omenil ..no saj jaz sem “prebrala”…tako med vrsticami , kar pišeš tukaj.pa vendar , če se ti zdijo ljudje v “normalnem svetu”…čudni ..in je veliko bolj težko jih obvladat..potem je tudi tista lucidnost …bolj iluzija …?Zakaj je potem lucidno sanjanje koristno..npr. …?na forumu sanjčev ..se bere marsikaj ..,.npr …lahko te kdo pride obiskat , dela s tabo kar se mu zljubi..npr.Ampak ..a se to samo v njegovi glavi dogaja ..al lahko tudi tisti, ki ga obišče to tudi doživlja …?Potem še nekaj …če se vse dogaja le v tvoji glavi …zakaj lahko komuniciraš z umrlimi …zakaj npr, srečaš nekoga v sanjah , pa ga potem srečaš ..pa še veliko takih for je …
.Vprašanja so namenjena vsem ...Drugače pa Ozelot…jz npr. sem imela tud podobno izkušnjo …samo meni se je to dogajala po stopnicah -postopoma ….skratka, ko je tista gravža čist znorela …me je začela stiskati za vrat…in blazno ji je smrdelo iz gobca…se je pa dogajalo točno ob določeni uri in tudi določen dan je bil…. sem prav zanalašč bila pozorna, kdaj se mi to dogaja…Jaz sicer nisem bila tako prijazna …ker mi ni bilo všeč , da se kdorkoli polašča mojega telesa…npr..ko sem se ga uspela rešit al pa udarit in podobno ..sem se zbudila.Enkrat sem celo vidla kako je nekaj švignilo skozi okno…šipo.pač no zrela za psihiatra….
.No pa še tole ..enkrat sem pa šla čist iz telesa -slučajno , ker o tem nisem nikoli kaj namerno počela …niti nisem v to smer kaj razmišljala…in mi je bil tak grozen občutek …ko sem sama sebe vidla kako ležim nepremično na postelji …občutek kot da ti je zmanjkal kisika …in si v brezračnem prostoru -vakum… takrat je bila pa tišina …nobenih gravž , čudakov …ampak samo jaz ..in “jaz -truplo” na postelji, ista soba zavese, kar pa nisem pogledala pa je bila budilka, ker če bi takrat pogledala bi lažje potem vedela lai je bilo res ali so bile samo sanje.Tako da …ne vem kaj je bilo.Ko sem se pa takrat na silo vrnila, predvsem zaradi nelagodnega občutka …sem se pa zbudila zelo zelo utrujena…no to … sem pa najbolj srečna, ko zaspim trdno …rečemo, ko angelček. Ker takrat se spočiješ …v kompletu..strelka2012-09-10 15:54:04
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.