sociopatija
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › sociopatija
- This topic has 54 odgovorov, 10 glasov, and was last updated 9 years, 10 months nazaj by Ceres.
-
AvtorPrispevki
-
5. 1. 2015 ob 18:43 #27577ozelotParticipant
Ceres wrote:
Ljudje s slabo vestjo so lahko družbeno nevarni.
Oz, mogoče si malo drugače predstavljava, kaj pojem slaba vest pomeni, ampak jaz mislim, da so bolj nevarni tisti, ki slabe vesti nimajo. Zame je slaba vest nekaj, kar se oglasi, ko (ali preden) narediš nekaj, kar se ne sklada s tvojimi etičnimi vrednotami. Pri čemer razumem etiko kot nekaj iz tebe, globokega, nesprejemljivega od družbe do družbe, moralo pa kot družbeno pravilo, ki se pač od družbe do družbe spreminja (morala v Iranu je npr. čisto drugačna kot morala v Sloveniji, etika pa precej podobna).
Že sama si ugotovila da so razlike med regijami, kulturami, naj dodam še dobami, posamezniki, družinami,..
Predstavljaj si dva človeka ki se srečata na javnem WC pred umivalnikom. Eden od njiju je osveščen glede onesnaževanja narave drugi ne. Prvega so skozi življenje učili, bodrili in kaznovali na to temo drugi je vse to preskočil. Prvi vzame tri brisačke papirja in se obriše z njimi po rokah, obrazu al kjerkoli že in raavno tako špara z vodo. Drugi potegne pol role brisačk, jih zmečka vrže mimo koša in še pusti vodo da teče. Če bi to naredil prvi bi glede na vzgojo sigurno imel slabo vest. Drugi pojma nima da je kršil neka etična načela in gre naprej po svetu. Prvi začne v mislih drugega obsojat. (mogoče si mislite da ne ampak že ko opaziš da se nekdo obnaša drugače kot ti že sodiš. Ko sodiš pomeni da se čutiš ločenega od tga človeka kar spet pomeni da trpiš za iluzijo ločenosti in boš hitro nabral ali ustvaril še en par takih kot si sam). Začel bo razmišljat o tem in bo startal celo kampanjo proti tovrstnemu obnašanju v smislu pripovedovanja drugim, vzgoje otrok doma in raznim debatah v družbi.. mogoče bo celo okrcal tipa ki meče brisačke po tleh.
Toda za kaj se pravzaprav gre. Gre se za to da prvi ne razume drugega kako lahko tako lahkotno živi brez kakršnekoli vesti. Misli si (nezavedno) če sem jest ujet v neke vzorce ki so mi jih sprogramirali drugi boš pa še ti. Če ne zlepa pa zgrda,..bomo pa zakon spremenili ali pa se bomo zbrali in te magari pretepli. V glavnem brisačke ne boš metal po tleh ker jih tudi jest ne smem.
Razumljivo?
Vedno znova vse po starem
5. 1. 2015 ob 18:58 #27578tadej pretnerModeratorCeres wrote:
Ljudje s slabo vestjo so lahko družbeno nevarni.
Oz, mogoče si malo drugače predstavljava, kaj pojem slaba vest pomeni, ampak jaz mislim, da so bolj nevarni tisti, ki slabe vesti nimajo. Zame je slaba vest nekaj, kar se oglasi, ko (ali preden) narediš nekaj, kar se ne sklada s tvojimi etičnimi vrednotami. Pri čemer razumem etiko kot nekaj iz tebe, globokega, nesprejemljivega od družbe do družbe, moralo pa kot družbeno pravilo, ki se pač od družbe do družbe spreminja (morala v Iranu je npr. čisto drugačna kot morala v Sloveniji, etika pa precej podobna).
Ja, obstaja nekaj razlike med slabo vestjo in občutkom krivde. Slaba vest se oglasi, ko narediš ali nameravaš narediti nekaj, kar ni v skladu s tvojimi vrednotami, nima veze, ali gre za osebne ali družbeno vprogramirane. Zato te na nek način usmerja k bolj etičnemu delovanju. Od zrelosti pa je odvisno, ali se lekcije naučiš in naslednjič ravnaš v skladu z vrednotami, ali pa spet ne in te potem žre občutek krivde. Občutek krivde pa je nekaj, kar te “zadržuje” v preteklosti.
Kogar žrejo občutki krivde je nevaren predvsem samemu sebi. Kar pa se družbe tiče, se vklaplja in hrani določena polja, ki v družbi obstajajo. Če ta polja pogledamo pod lupo in poštekamo, kam nas vodijo, izpade, da je praktično vsakdo nevaren za konstruktivni razvoj družbe.
5. 1. 2015 ob 19:20 #27579ozelotParticipantGregg Bradden pravi da v vesolju se ne da nič narobe narediti…narobe postane šele takrat ko se začneš za dejanje obsojati. Takrat nastanejo negativne posledice dejanja. To je popolnoma logično.
Če jest prav razumem tole slabo vest je tako da ko jo sam pri sebi zaznaš si rečeš tega ne bom več počel ker v meni zbuja negativne občutke (in negativne posledice). Ne glede na to kako sem programiran in moralno-etično vzgojen se moram držati okvirjev ki mi omogočajo čustveno ravnovesje oziroma mir.
Če imaš slabo vest ko pohodiš glisto pol je jeba ker moreš skoz potleh gledat.
Jest se ponavadi kar potolažim: jebi ga zgodilo se je in časa ne morem nazaj zavrtet.
Vedno znova vse po starem
5. 1. 2015 ob 20:07 #27580CeresParticipantJaz bi rekla, da etika nima opraviti z družbenimi pravili, morala pa. Če prekršiš lastno etično pravilo, ti grize od znotraj, če pa prekršiš moralnega, je pa vse okej, če te ne dobijo. Npr. varanje: če varam partnerja in je moja etika, da to ni okej, me bo nekaj grizlo, če pa se mi etično to ne zdi nič takega, potem pa pazim samo še na to, da me ne dobijo v smislu moralnega prekrška. Je pa res, da določena moralna pravila lahko družba v posameznika vcepi tako, da potem notranje čuti nelagodje, če ga prekrši, tudi če ga ne dobijo.
Ozi, dvomim, da sem te razumela, kaj hočeš povedat z družbeno nevarnostjo na tem primeru, oz. zadevo razumem tako kot Tadej, da je občutek krivde najbolj nevaren za tistega, ki ga ima (krivda rabi kaznovanje, zato imajo ljudje z občutkom krivde pogosto bolečine ali nesreče). Z vsemi temim nasedanji nizko vibracijskim poljem pa seveda ta polja hranimo, in ta potem še bolj pritiskajo na človeštvo… v tem smislu pa je občutek krivde nevaren za vse okoli sebe. Ampak nevarno je tako vsako nasedanje nizkovibracijskim poljem, ki jim praktično vsi vsakodnevno nasedamo . Razen sociopatov hehe – (zdaj bomo ugotovili, da so pravi blagoslov družbe) Ceres2015-01-05 20:19:10
5. 1. 2015 ob 20:14 #27581CeresParticipantIn še nekaj: jaz npr. pri sebi čutim totalno vzburjen organizem (z občutkom krivde, povečan utrip…) čeprav nisem naredila nič “narobe” že samo ob misli, da bi nekdo drug (npr. avtoriteta) to utegnil misliti. Kar seveda nič dobrega ne pomeni zame – nasprotno, zaradi tega ne verjamem v detektorje laži. Ker pri meni bi že zato, ker me nekdo testira, dobil rezultat, da sem storila nekaj, kar v resnici nisem.
No, in tu sem prišla do sociopatov, ki pa imajo ta “blagoslov”, da občutka krivde sploh ne čutijo, pa čeprav pokradejo pol države, prekršijo ne samo zakonodajo, ampak tudi etična pravila, uničijo življenja….. S tem se seveda ne pustijo povlečt v družbena polja, ampak jih samo izkoriščajo za svoje cilje. In točno v tem je njihova prednost.
5. 1. 2015 ob 20:26 #27582ozelotParticipantHočem reč da moralisti ki se ne morejo rešiti slabe vesti med drugim, začnejo težit vsem ostalim ki živijo srečno svoja življenja.
Kar se tiče varanja v čemer sem doktoriral svoje cajte lahko rečem da me žre samo kadar varam sebe. In to fino žre. Do drugih “prevaranih” nisem čutil nič temu žretju podobnega. Sem pa svetoval drugim da če jih slučajno peče vest po varanju da se naj ne silijo to počet.
ozelot2015-01-05 20:33:57Vedno znova vse po starem
5. 1. 2015 ob 20:46 #27584SabinaParticipantCeres wrote: In še nekaj: jaz npr. pri sebi čutim totalno vzburjen organizem (z občutkom krivde, povečan utrip…) čeprav nisem naredila nič “narobe” že samo ob misli, da bi nekdo drug (npr. avtoriteta) to utegnil misliti. Kar seveda nič dobrega ne pomeni zame – nasprotno, zaradi tega ne verjamem v detektorje laži. Ker pri meni bi že zato, ker me nekdo testira, dobil rezultat, da sem storila nekaj, kar v resnici nisem.
No, in tu sem prišla do sociopatov, ki pa imajo ta “blagoslov”, da občutka krivde sploh ne čutijo, pa čeprav pokradejo pol države, prekršijo ne samo zakonodajo, ampak tudi etična pravila, uničijo življenja….. S tem se seveda ne pustijo povlečt v družbena polja, ampak jih samo izkoriščajo za svoje cilje. In točno v tem je njihova prednost.A veš, da se meni tudi to dogaja…. kar se mi zdi kar nekej in ne vem, od kje to…. -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.