sedona metoda

[Anonimnež]

Če imam glede nekega čustvenega problema veliko negativnih prepričanj, ali jih lahko obdelujem v večih delih, tudi več dni, ali je bolje vse v enem kosu?

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

tadej pretner je napisal/a:

………Primer: recimo, da imam delo, pri katerem moram pogostokrat “nastopati” pred ljudmi, pa imam vedno tremo za vola ubit. Kako bom ravnal? Ne bom torej “delal” s tremo ko takšno, ampak poiskal vsa prepričanja, ki se nanjo nanašajo in njihova nasprotja. Recimo, da mojo tremo »podpirajo« naslednja prepričanja:

– Bojim se, da se bom osmešil.

– Bojim se, da zadeve ne bom izpeljal dovolj dobro.

– Skrb me, da ne bom prepričljiv.

-Skrbi me, da bo kdo opazil, da imam tremo. itd.

Probaš torej najti čim več takšnih preričanj.

Nato formiraš njihova nasprotja:

– Ne bojim se, da se bom osmešil.

– Ne bojim se, da zadev ne bom izpeljal dovolj dobro.

– Ne skrbi me moja prepričljivost.

– Ne skrbi me, da bi kdo opazil mojo tremo……….

Lepo je če deliš

Nekje sem slišala ali brala, da vesolje sliši samo glagole   tako, da bi pravilno moralo iti takole : primer

 

+ sem samozavesten pred ljudmi

+ počutim se dobro kadar me gleda veliko ljudi

+ govorim jasno in glasno pred velikim številom ljudi

……

– imam knedel v grlu pred ljudmi

– pozabim besede pred velikim število ljudi

– telo mi omrtvi pred nastopom pred ljudmi

……

Uporaba zanikalne oblike glagola samo ojača glagol – torej ni me strah – pomeni, da je fokus na strahu…….

snowcat

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

nirja je napisal/a:

Če imam glede nekega čustvenega problema veliko negativnih prepričanj, ali jih lahko obdelujem v večih delih, tudi več dni, ali je bolje vse v enem kosu?

Če gre za en čustven problem, je boljše, da ga narediš v komadu. Pa ne le to. Izberi sorodne čustvene probleme in jih potem tudi čim prej naredi. Sorodni problemi se namreč med seboj podpirajo in ko sesuješ ene tri, skenslaš ostale z lahkoto. Po drugi strani je pa tudi takole – če sesuješ en problem, en kup sorodnih pa ostane, je velika verjetnost, da se bo tudi tisti, ki si ga že sesula, vrnil nazaj. Jeba

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[tadej pretner]

snowcat :) je napisal/a:

Uporaba zanikalne oblike glagola samo ojača glagol – torej ni me strah – pomeni, da je fokus na strahu…….

Da je fokus na strahu, je naravnost odlično, saj vendar skušaš sproducirati čim močnejši naboj, da ga potem skenslaš

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[snowcat :)]

tadej pretner je napisal/a:

snowcat :) je napisal/a:

Uporaba zanikalne oblike glagola samo ojača glagol – torej ni me strah – pomeni, da je fokus na strahu…….

Da je fokus na strahu, je naravnost odlično, saj vendar skušaš sproducirati čim močnejši naboj, da ga potem skenslaš

Lepo je če deliš

Priznam, da eden od mojih najbolj izrazitih korakov mojega napredka je sposobnost priznat ,,da ne štekam,, Tako, da evo me ,,ne štekam,,

– Bojim se, da se bom osmešil. Nato formiraš njihova nasprotja – Ne bojim se, da se bom osmešil.

To za mene niso nasprotja. Nasprotje si prestavljam naprimer takole : bojim se, da se osmešim x sem samozavesten pred ljudmi. S tem se niža potencial negativne plati in tudi pričakovane pozitivne plati in se pride v neutral.  S pomočjo zanikanja enega glagola, pa ostajaš na istem, torej SAMO na strahu, pozitivne plati nikjer.

snowcat

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

snowcat :) je napisal/a:

Priznam, da eden od mojih najbolj izrazitih korakov mojega napredka je sposobnost priznat ,,da ne štekam,, Tako, da evo me ,,ne štekam,,
– Bojim se, da se bom osmešil. Nato formiraš njihova nasprotja – Ne bojim se, da se bom osmešil.
To za mene niso nasprotja. Nasprotje si prestavljam naprimer takole : bojim se, da se osmešim x sem samozavesten pred ljudmi. S tem se niža potencial negativne plati in tudi pričakovane pozitivne plati in se pride v neutral. S pomočjo zanikanja enega glagola, pa ostajaš na istem, torej SAMO na strahu, pozitivne plati nikjer.

Očitno ne štekaš tega v kontekstu Sedona metode. Pri Sedona metodi pri formiranju nasprotja ne gre za afirmacijo, kakršno bi si v sebi želela, saj je cilj spontanost.Delaš pa s strahom, zato mu na način nasprotij skušaš vzeti energijo:
– Bojim se, da se bom osmešil: v tej fazi se res bojiš in ob tej afirmaciji se pojavi čustveni naboj, ki ga nato prepustiš skozi sebe
– Ne bojim se, da se bom osmešil: pri tej varianti nasprotja se naboj pojavi zato, ker ta trditev ni resnična

S samozavestjo torej sploh ne delaš, ampak s strahom. Če vase vstaviš program, da si samozavesten/samozavestna, bo namreč ta program ves čas privlačil dogodke, s katerimi bo potrjeval smisel svojega obstoja.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[snowcat :)]

tadej pretner je napisal/a:

 …….. – Ne bojim se, da se bom osmešil: pri tej varianti nasprotja se naboj pojavi zato, ker ta trditev ni resnična S samozavestjo torej sploh ne delaš, ampak s strahom. Če vase vstaviš program, da si samozavesten/samozavestna, bo namreč ta program ves čas privlačil dogodke, s katerimi bo potrjeval smisel svojega obstoja.

Lepo je če deliš

To da pride do odziva na podlagi tega, da izjava ni resnična ….hm. Ampak če pa rečeš, ,,sem zamozavesten,, in ni res, bi moralo tudi izvati reakcijo. Sedona metodo sem razumela tako, da je ciljem ,,neutral,, torej, da ta metoda obdeluje obe plati pozitivno(željeno/pričakovanja) in neželjeno(primer strah pred ljudmi). S tem, dosežeš tega, da ni niti naboja na plusu niti na minusu v tej situaciji.

Pošteno iz tvoje razlage je izhod – človek, ki bo na sebe vlekel situacije v katerih bo potrjeval da ga ni strah…. ali nekaj ne štekam ?

hvala snowcat

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki