Regresija

[Robert Zupančič]

tadej pretner wrote:

– Ne eni regresiji sem začel govoriti latinsko. Možakar, ki je regresijo vodil (sicer dipl. psiholog) je bil dovolj priseben, da je vsaj uspel vsaj delno zapisati, kaj sem govoril. Besede so imele smisel, verjetno pa je odveč poudarjati, da sicer o latinščini nimam blage veze.

Pri regresiji po metodi dr. Michaela Newtona, se seanse vedno snemajo in se posnetek na CD-ju naknadno pošlje klientu po pošti. To je zelo pomembno, saj se še tedne po opravljeni regresiji, na podlagi poslušanega posnetka sprožajo podoživljanja in predvsem dodatni uvidi, zato je to proces, ki traja dlje časa in ne samo tisti 2-3 ure, ko je klient pri regresoterapevtu.

tadej pretner wrote:

– Več regresij sva morala prekiniti, ker me je začelo v ledvenem delu tako boleti, da sem se zvijal od bolečin. Ko sva zaradi tega razloga prekinila zadnjo regresijo, je psiholog rekel: “Morda pa imaš v ledvenem delu prisesano kakšno bitje, ki se boji, da bi bilo odkrito.” Čim je to izgovoril, je v sosednjem prostoru (kuhinja) tako zaropotalo, kot da bi nekdo spustil na tla kup krožnikov.

Sam veš, in če bi to sedaj želel posebej dokazovati, bi samo podcenjeval tvojo inteligenco ter izjemno bogato znanje, ki ga imaš na področju ezoterike, da obstaja precej dobro dokumentiran ter strukturiran duhovni svet z določenimi bitji. Nekaj jih je bajeslovnih (pa še to je stvar diskusije, saj t.i. “E.T. souls”, ki prihajajo v zemeljske inkarnacije iz drugih sistemov, lahko omenjajo “škrate” itd.), nekaj takšnih, ki so resnična, vendar jim ljudje pripisujejo prevelik pomen (kot to nedvomno velja na primer za angele), nekaj pa jih je takšnih, ki obstajajo, vendar jim ljudje pripisujejo premajhen pomen (kot denimo duhovni vodniki). Težava je v tem, ker teh bitij ne moremo videti z (dobesednimi) očmi, zato si največkrat racionalni um to razloži povsem racionalno, pač v skladu s svojo šablono, po kateri deluje. Prav gotovo vsak ropot iz kuhinje ne pomeni, da so nas obiskala duhovna bitja, vendar pa vsaj v tvojem opisanem primeru človek kar težko verjame, da je šlo zgolj za “naključje”, kajne?

tadej pretner wrote:

Pomisleki glede realnosti scenarijev, ki jih v regresiji včasih “prepoznamo” kot prejšnja življenja:

Sodobna psihologija je odkrila, da je so tipi naših vizij in sanj odvisni od naše bazične identitete, oziroma od bazičnega arhetipskega vzorca, pod vplivom katerega smo. Tisti, pri katerih recimo prevladuje arhetip otroka, imajo pogostokrat vizije z angeli, vnebovzetimi mojstri itd. Tudi takrat, kadar skušamo ciljano vzpostaviti stik z “vodniki”, dobimo običajno stik z “vodniki”, ki pripadajo arhetipski strukturi in nas vodijo še globlje v polje arhetipa (stik z resničnimi vodniki se vzpostavi na drugačen način). Zato je na mestu pomislek, da je povsem možno, da vsaj v veliki meri pri regresiji dobimo/vidimo scenarij nekega polja realnosti, ki je na nek način povezano z nami, ni pa nujno naše prejšnje življenje. V bistvu se mi zdi to celo malo verjetno.

Vse to, kar praviš, je res, če gledaš na stvari iz vidika sodobne znanosti, ki v okviru svojih (omejenih) zmožnosti pač razlaga stvari v skladu z okvirji, ki so jih sami določili. Pri tem je težava, ker ne dopuščajo tistega, kar bi lahko bilo izven teh okvirjev. Ko je Michael Newton, kot dr. klasične svetovalne psihologije začel pri svojem delu ugotavljati fenomene “izven” teh okvirjev, je bil toliko iskren in “zvedav” (čeprav je prej odločno zanikal in zavračal vse takšne možnosti), da si je dovolil razširiti meje spoznavnega izven okvirjev, ki jih je postavila moderna psihološka znanost na temu področju, in skozi več kot 30-letno znanstveno delo ugotovil, da človek v regresiji, ki jo je razvil (v t.i. “superzavestnem” stanju), resnično naveže stik s svojimi pravimi duhovnimi vodniki, in ne z nekimi arhetipi, vizijsko pogojenimi entitetami itd. ter da tovrstna komunikacija daleč presega vsakršno psihoterapevtsko delo. Zato v ZDA, kjer je psihoterapija že desetletja nekaj povsem običajnega in zaželjenega, sedaj ljudje precej menjajo svoje nekdanje psihoterapevte za regresoterapevte. Četudi pogledava na stvari zelo ozko in konvencionalno, gre pri regresoterapiji vsekakor za razširjen pogled na stvari, ki vključuje še vsaj eno ali dve pomembni komponenti (preteklost, ki vzročno vpliva na sedanjost in duhovno vodstvo entitet, ki nas poznajo bolje, kot mislimo, da poznamo sami sebe, kaj šele, da bi se v resnici poznali, torej je tu navsezadnje še tretja izjemna komponenta, to pa je proces samospoznavanja, ki izjemno vpliva na kakovost nadaljnjega življenja). Regresoterapija po metodi dr. Michaela Newtona ima tako tri globoke terapevtske aspekte:

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”,”serif”;}

1. 1. razrešuje naš strah pred smrtjo, saj se
tekom seanse klient spomni kompleksnosti svojega bivanja in se doživi kot nesmrtno
duhovno bitje na poti skozi mnoge fizične inkarnacije. Strah pred smrtjo
izgine, ko se spomni in podoživi, da po fizični smrti naša duša nadaljuje
svoje bivanje kot čista zavest in energija, dokler se ne odločimo za naslednjo
fizično inkarnacijo;

2. 2. ozdravlja mnoge težavne aspekte v življenju klienta, kot na primer različne fobije, fizične simptome, ki nam
povzročajo neugodje ali celo bolečine in zanje ne najdemo ustreznih pojasnil,
težavne odnose (družina, partnerstvo, delo, okolje itd.), nepojasnjene občutke
nelagodja, strahu, krivde itd., za katere se zdi, da izvirajo od »nikoder« itd.;

3. 3. odgovarja
na mnoga pomembna življenjska vprašanja, kot na primer kakšen je smisel našega življenja, s kakšnim namenom smo se inkarnirali v to življenje, kaj je naša tokratna naloga, kaj moramo spoznati, razrešiti ali doživeti itd. Na vsa
ta vprašanja dobi klient odgovore skozi osebno, izjemno globoko komunikacijo s svojim
duhovnim vodnikom (ki ima med drugim tudi svoje konkretno duhovno ime, torej je poosebljeno duhovno bitje, ne arhetip oz. vizija) in drugimi duhovnimi učitelji, s katerimi naveže osebni
stik med regresijo v prejšnja življenja (PLSR) in v življenje med življenji (BLSR), kjer pa se sreča tudi s.i. “svetom starešin”, ki predstavljajo še razvitejša bitja od naših duhovnih vodnikov. Na kliente ponavadi pustijo izjemen in trajen vtis, ki odločilno vpliva na njihovo kvaliteto nadaljnjega življenja.

Iluzija, ki smo ji podvrženi v tem svetu (maya) seveda poskuša v človeku zamegliti jasen pogled na ta dejstva s tem, ko išče racionalne razlage za takšne fenomene, na kar je opozarjal že Jezus, ko je svoje učence opominjal: “S sluhom boste slišali, a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste videli. Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči
svoje so zatisnili: da ne bi kdaj videli z očmi in slišali z ušesi in
umeli s srcem in se izpreobrnili…” (Mt. 13: 14-15). Včasih je vendarle za kakšno stvar potrebno imeti tudi nekaj “vere”. In če imamo te nekaj “vere” se zgodi tisto, kar je rekel Jezus: “Če
bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od
tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.” (Mt. 17:20). To je sicer že poglavje o “programiranju” vesolja, vendar pa sem citiral na tem mestu zato, ker se žal ljudje, ki imajo težave, raje zatekajo k racionaliziranju, razmišljanju, premlevanju, iskanju vzrokov (ki to sploh niso) izven sebe in odlašanju, namesto, da bi z nekaj “gorčične vere” stopili na potovanje vase ter rešili marsikateri svoj problem. Ker vsi dobro vemo, da so odgovori v nas (v naši duši), zato jih ne gre iskati izven sebe.

Robert Zupančič2012-07-01 09:05:14

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Katja wrote: search pravi, da na tem forumu še ni bilo ničesar povedanega o regresiji… ?

med brskanjem po www sem zasledila o tej temi zelo različna menja; od tega, da bi to mogel probat vsak, do svaril kako nevarno je lahko, če z regresijo privlečeš na plan preveč sranja naenkrat.

kaj menite vi o tem?
kakšna izkušnja iz prve roke?

Ko smo bili otroci, so nas starši strašili z “bav-bavom”, ki bo prišel iz omare, če ne bomo pridni ter da nas bo odnesla ciganka, če ne bomo previdni, in kaže, da človek tega “veselja” do strašenja ne izgubi niti kot odraste. Zgodbam o Dedku mrazu sicer ne nasedamo več, zato pa poskušamo strašiti druge s temami, o katerih sami ne vemo veliko in nimamo nobenih osebnih izkušenj. Ena bolj priljubljenih tovrstnih tem je tudi “zgodba” o hipnozi in regresiji, kaj da se tam dogaja in kako nevarno je to početje. Ne, Katja, nikakršnega “sranja”, ki bi te kakorkoli ogrožalo, ne privlečeš na plan, in kdor trdi kaj takšnega, milo rečeno želi na druge samo narediti vtis, ali pa nima pojma za kaj gre pri vsem skupaj.

Ko v regresiji v prejšnja in vmesna življenja podoživljaš določene vidike preteklosti, jih običajno gledaš z vidika opazovalca, kot tretja oseba, četudi pa gre za prvoosebno podoživljanje dogodkov, gre samo za podoživljanje, in ne pravo doživljanje. Lahko se sicer usuje plaz solza, kar je normalno (na regresiji “v potokih” jočejo tudi moški – no, vsaj nekje, če že sicer ne preveč, in tudi to je izjemno terapevtsko, kajne? ), saj gre pri tem za proces čiščenja in sproščanja blokad, prav gotovo pa se ne bo zgodilo nič takšnega, kar bi negativno vplivalo na tvojo psiho, pač pa ravno nasprotno – za tem se boš počutila izjemno razbremenjeno in poživljeno. In ker na regresiji v prejšnja življenja (PLSR) potek pravzaprav “režirajo” duhovni vodniki in učitelji, si lahko 100% prepričana, da ti ne bo pokazanega ničesar takšnega, kar v tistem trenutku ne bi mogla nositi, pač v tvoje najboljše dobro! Resnično lahko pritrdimo, da v regresoterapiji klient dobi natančno tiste in samo tiste odgovore, po katere je prišel, pač po sistemu, da “učitelj (beri duhovni vodnik) pride, ko je učenec (klient) pripravljen”. Zato pa lahko regresoterapijo izvedemo tudi večkrat, in ne samo enkrat v življenju.

Vsekakor pa je regresija v prejšnja življenja (PLSR) in še posebej v življenje med življenji (BLSR) izjemno globoko duhovno doživetje, zato ga po drugi strani ni jemati preveč zlahka v smislu zabave itd. Ponavadi takšne “neiskrene”, zabave željne “firbce”, duhovni vodniki zblokirajo in ne “vidijo” ničesar, čeprav “videti” ni edini način percepcije v regresiji, pač pa lahko nekdo sprejema informacije tudi v obliki občutkov in predvsem vedenja o stvareh – preprosto “veš”, da je nekaj tako, ker se ti odgovori v hipnozi tako močno vsiljujejo sami, da jih ne moreš odgnati. Zato je ta seansa hipnotična, da se ne bi noter vmešaval racionalni um, ampak ga “odklopimo” do te mere, da se lahko izrazi duša in spomini, ki jih nosi s seboj, možgani pa imajo ob tem le vlogo procesiranja, da sploh lahko verbalno izraziš tisto, kar se ti dogaja med seanso, kar se seveda tudi posname na CD in lahko pozneje poslušaš, ko to želiš. Tudi to je pomemben del procesiranja in podoživljanja seanse, saj si med postopkom bolj osredotočena na široko paleto občutkov in informacij, kot pa na samo vsebino. Velikokrat se celo zgodi, da kakšen klient na posnetku sliši sebe govoriti nekaj, kar sploh ne more verjeti, da je res povedal, ker se tega preprosto ne spomni. Za marsikaterega klienta je ponovno poslušanje posnetka, prava nova mala seansa.

Robert Zupančič2012-07-01 08:59:49

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Robert Zupančič wrote:
Sam veš, in če bi to sedaj želel posebej dokazovati, bi samo podcenjeval tvojo inteligenco ter izjemno bogato znanje, ki ga imaš na področju ezoterike, da obstaja precej dobro dokumentiran ter strukturiran duhovni svet z določenimi bitji. Nekaj jih je bajeslovnih (pa še to je stvar diskusije, saj t.i. “E.T. souls”, ki prihajajo v zemeljske inkarnacije iz drugih sistemov, lahko omenjajo “škrate” itd.), nekaj takšnih, ki so resnična, vendar jim ljudje pripisujejo prevelik pomen (kot to nedvomno velja na primer za angele), nekaj pa jih je takšnih, ki obstajajo, vendar jim ljudje pripisujejo premajhen pomen (kot denimo duhovni vodniki).

Če doživljaš/sprejemaš svet kot prostor različic, je jasno, da je sila diskutabilno, kaj objektivna realnost sploh je. Angele omenjaš kot resnične. Seveda so, a le v nekaterih poljih realnosti. V poljih realnosti, v katerih delujem sam, jih ni, kot niti vodnikov. Edini objektivni vodnik je tvoj duh (izvorni vorteks), ki se aktivira predvsem takrat, ko si tukaj in sedaj, zato tudi je cilj različnih religij in filozofij bivanje v sedanjem trenutku, do katerega lahko prideš na precej učinkovitejše načine, kot pa z brskanjem po preteklosti. Ko si tukaj in sedaj, si avtomatično dvignjen nad vzročno – posledično zgodbo.

Robert Zupančič wrote:

Težava je v tem, ker teh bitij ne moremo videti z (dobesednimi) očmi, zato si največkrat racionalni um to razloži povsem racionalno, pač v skladu s svojo šablono, po kateri deluje.

Šablona razlage je pogostokrat nezavedna in izhaja iz kolektivnega polja. Ne le, da si jih racionalni um razlaga – s svojimi prepričanji jim po teoriji o obstoju polj vseh mogočih in nemogočih realnosti, ki se mi zdi zelo verjetna, daje celo življenje. In ker recimo moja prepričanja nimajo nič z angeli in vodniki, jih niti slučajno ne precipiram.

Robert Zupančič wrote:

Vse to, kar praviš, je res, če gledaš na stvari iz vidika sodobne znanosti, ki v okviru svojih (omejenih) zmožnosti pač razlaga stvari v skladu z okvirji, ki so jih sami določili. Pri tem je težava, ker ne dopuščajo tistega, kar bi lahko bilo izven teh okvirjev. Ko je Michael Newton, kot dr. klasične svetovalne psihologije začel pri svojem delu ugotavljati fenomene “izven” teh okvirjev, je bil toliko iskren in “zvedav” (čeprav je prej odločno zanikal in zavračal vse takšne možnosti), da si je dovolil razširiti meje spoznavnega izven okvirjev, ki jih je postavila moderna psihološka znanost na temu področju, in skozi več kot 30-letno znanstveno delo ugotovil, da človek v regresiji, ki jo je razvil (v t.i. “superzavestnem” stanju), resnično naveže stik s svojimi pravimi duhovnimi vodniki, in ne z nekimi arhetipi, vizijsko pogojenimi entitetami itd. ter da tovrstna komunikacija daleč presega vsakršno psihoterapevtsko delo.

Tole mi je mal hecno. Kot prvo, jasno da ni Newton s klasično psihologijo nikamor prišel, saj je njen cilj v glavnem ta, da te prilagodi družbi (matrixu). Po drugi strani govori sodobna znanost o kvantnih realnostih, nedoločenosti in še nečem, kar se mi zdi v kontekstu tegale strašno pomembno – nemanifestirano opisuje kot 4D hiper prostor, torej štiridimenzionalni prostor, ki si ga niti slučajno ne moremo predstavljati, zanj pa je med drugim značilno, da je vse povsod. Opisuje stvari, ki si jih niti predstavljati ne moremo, ne pa da bi nas omejevala. Primer: pričevanja iz Newtonovega nabora imaš za objektivna, pa čeprav se velik nihov del (izkušnje duše v nemanifestiranem) dogaja v nemanifestiranem, torej v 4D hiperprostoru. Ampak vsi jih opisujejo s 3D modelom!!!!! Vprašanje, v kakšni meri je torej ta opis objektiven, saj je narejen na osnovi zavestnosti duš, ki je relativno majhna. Del tega seveda lahko drži, vprašanje pa je, kakšna je resnica. Saj veš, da razumeš neko kreacijo, mora biti tvoja zavevestnost vsaj približno enaka zavestnosti kreatorja. Glede na to, da nimamo nikakršne predstave o 4D hiperprostoru, je jasno, da ni. Glede prepoznavanja objektivne realnosti smo morda v slabši situaciji kot žival, ki recimo knjigo prepozna zgolj kot barvni predmet, kar je seveda povsem pravilna percepcija, a le iz njene stopnje zavesti.

Iz mojega zadnjega posta v tejle temi si citiral vse živo, razen konca, v katerem pravim, da mi je jasno, da regresoterapija kljub mojim pomislekom ima rezultate. To, da mene ne zanima, je povsem druga zgodba. Evo, preden nadaljujem, bom ta del citiral jaz, da mojih komentarjev ne boš jemal kot “boj proti regresiji”.

tadej pretner wrote:

A ker gre za scenarij iz strukture polja realnosti, ki z nami upravlja, je seveda tudi na tak način moč z regresijo marsikaj ozavestiti, s tem, da menim, da obstaja precej boljših načinov. A to je pač moje mnenje in se mi zdi normalno, da marsikdo misli drugače. Konec koncev gre za to, da “mislim”, da je tako, kot sem napisal, ne da “vem” da je tako

Robert Zupančič wrote:

Regresoterapija po metodi dr. Michaela Newtona ima tako tri globoke terapevtske aspekte:

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”,”serif”;}

1. 1. razrešuje naš strah pred smrtjo, saj se tekom seanse klient spomni kompleksnosti svojega bivanja in se doživi kot nesmrtno duhovno bitje na poti skozi mnoge fizične inkarnacije. Strah pred smrtjo izgine, ko se spomni in podoživi, da po fizični smrti naša duša nadaljuje svoje bivanje kot čista zavest in energija, dokler se ne odločimo za naslednjo fizično inkarnacijo;

Nisem prepričan, da ga reši v omembe vrednem obsegu. Strah pred smrtjo je povezan z identifikacijo s fizičnim telesom in obstaja kup elementov, zakaj smo s telesom identificirani. Mimogrede – pred cca 20 leti so v ameriški psihoterapevtski praksi začeli v kontekstu zdravljenja depresije uporabljati t.i. “Kognitivno terapijo s praznim prostorom”, katere končni cilj je deidentifikacija s telesom. Za moje pojme ti ta pristop zmanjša strah pred smrtjo v precej večji meri kot “filmi, ki jih vidiš v regresiji”.

Robert Zupančič wrote:

2. 2. ozdravlja mnoge težavne aspekte v življenju klienta, kot na primer različne fobije, fizične simptome, ki nam povzročajo neugodje ali celo bolečine in zanje ne najdemo ustreznih pojasnil, težavne odnose (družina, partnerstvo, delo, okolje itd.), nepojasnjene občutke nelagodja, strahu, krivde itd., za katere se zdi, da izvirajo od »nikoder« itd.;

Zarai dejstva, da sam z regresijo nisem imel omembe vrednih rezultatov mi seveda na misel ne pride, da bi gornje navedbe zanikal, niso pa prav nobena ekskluziva.

Robert Zupančič wrote:

3.oodgovarja na mnoga pomembna življenjska vprašanja, kot na primer kakšen je smisel našega življenja, s kakšnim namenom smo se inkarnirali v to življenje, kaj je naša tokratna naloga, kaj moramo spoznati, razrešiti ali doživeti itd. Na vsa ta vprašanja dobi klient odgovore skozi osebno, izjemno globoko komunikacijo s svojim duhovnim vodnikom (ki ima med drugim tudi svoje konkretno duhovno ime, torej je poosebljeno duhovno bitje, ne arhetip oz. vizija) in drugimi duhovnimi učitelji, s katerimi naveže osebni stik med regresijo v prejšnja življenja (PLSR) in v življenje med življenji (BLSR), kjer pa se sreča tudi s.i. “svetom starešin”, ki predstavljajo še razvitejša bitja od naših duhovnih vodnikov. Na kliente ponavadi pustijo izjemen in trajen vtis, ki odločilno vpliva na njihovo kvaliteto nadaljnjega življenja.

Iluzija, ki smo ji podvrženi v tem svetu (maya) seveda poskuša v človeku zamegliti jasen pogled na ta dejstva s tem, ko išče racionalne razlage za takšne fenomene, na kar je opozarjal že Jezus, ko je svoje učence opominjal: “S sluhom boste slišali, a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste videli. Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči
svoje so zatisnili: da ne bi kdaj videli z očmi in slišali z ušesi in
umeli s srcem in se izpreobrnili…” (Mt. 13: 14-15). Včasih je vendarle za kakšno stvar potrebno imeti tudi nekaj “vere”. In če imamo te nekaj “vere” se zgodi tisto, kar je rekel Jezus: “Če
bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od
tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.” (Mt. 17:20). To je sicer že poglavje o “programiranju” vesolja, vendar pa sem citiral na tem mestu zato, ker se žal ljudje, ki imajo težave, raje zatekajo k racionaliziranju, razmišljanju, premlevanju, iskanju vzrokov (ki to sploh niso) izven sebe in odlašanju, namesto, da bi z nekaj “gorčične vere” stopili na potovanje vase ter rešili marsikateri svoj problem. Ker vsi dobro vemo, da so odgovori v nas (v naši duši), zato jih ne gre iskati izven sebe.

Kar se vsega tega tiče, bi pa spet rekel, da dobiš najboljši vpogled v smiselnost in namen svojega lajfa takrat, ko sprocesiraš različne aspekte energije ujete v sebi. Skozi proces takšnega procesiranja dobiš avtomatično zaupanje v življenje – najprej v segmentih. na katerih si rešil vse dvome, potem pa v vedno širšem spektru. Nikakršna vera torej ni potrebna v smislu nekaga “umetnega” upanja, da bo vse o.k., ali da bo kdo odzgoraj poskrbel zate. Gre le za to, da se zaradi strahov, negotovosti, identifikacij izogibamo življenjskim izzivom in situacije kontroliramo. V življenjih se nam zato dogaja bore malo. Poanta duhovnosti je, opuščanje teh kontrolnih mehanizmov in prepuščanje lajfu. Do tega pripelje postopno opuščanje komponent lažnega jaza in približevanje k sebi.

tadej pretner2012-07-01 13:27:45

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Robert Zupančič]

tadej pretner wrote:

Če doživljaš/sprejemaš svet kot prostor različic, je jasno, da je sila diskutabilno, kaj objektivna realnost sploh je. Angele omenjaš kot resnične. Seveda so, a le v nekaterih poljih realnosti. V poljih realnosti, v katerih delujem sam, jih ni, kot niti vodnikov. Edini objektivni vodnik je tvoj duh (izvorni vorteks), ki se aktivira predvsem takrat, ko si tukaj in sedaj, zato tudi je cilj različnih religij in filozofij bivanje v sedanjem trenutku, do katerega lahko prideš na precej učinkovitejše načine, kot pa z brskanjem po preteklosti. Ko si tukaj in sedaj, si avtomatično dvignjen nad vzročno – posledično zgodbo.

Saj smisel regresije po Michaelu Newtonu ni samo “brskanje” po preteklosti. Bolj je smisel dvig na “tukaj in sedaj” v peto dimenzijo, na nivoje duhovnega sveta, ko se klient poveže s preostankom svoje energije duše in razišče duhovni svet “tukaj in sedaj”. Torej je v tem pristopu zajeta tudi neidentifikacija s telesom, saj se klient zelo jasno zave svoje prave duhovne narave.

tadej pretner wrote:

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”,”serif”;}

1. 1. razrešuje naš strah pred smrtjo, saj se tekom seanse klient spomni kompleksnosti svojega bivanja in se doživi kot nesmrtno duhovno bitje na poti skozi mnoge fizične inkarnacije. Strah pred smrtjo izgine, ko se spomni in podoživi, da po fizični smrti naša duša nadaljuje svoje bivanje kot čista zavest in energija, dokler se ne odločimo za naslednjo fizično inkarnacijo;

Nisem prepričan, da ga reši v omembe vrednem obsegu. Strah pred smrtjo je povezan z identifikacijo s fizičnim telesom in obstaja kup elementov, zakaj smo s telesom identificirani. Mimogrede – pred cca 20 leti so v ameriški psihoterapevtski praksi začeli v kontekstu zdravljenja depresije uporabljati t.i. “Kognitivno terapijo s praznim prostorom”, katere končni cilj je deidentifikacija s telesom. Za moje pojme ti ta pristop zmanjša strah pred smrtjo v precej večji meri kot “filmi, ki jih vidiš v regresiji”.

Seveda razrešuje strah pred smrtjo, saj jo klienti v regresiji podoživijo! Če podoživijo smrt in se “prepričajo”, da smrt v bistvu ne obstaja, vsaj ne v kontekstu splošnega razumevanja oz. prepričanja, potem presežejo ta izvorni strah ali pa ga vsaj precfej zmanjšajo, kar je tudi čisto OK. Torej v tej regresiji ne gre samo za “filme, ki jih vidiš”, s čimer si verjetno imel v mislih filme o preteklih življenjih, pač pa za veliko več. Klienta se preko spominov na pretekla življenja prepelje skozi smrt in potem naprej v peto dimenzijo duhovnega sveta. Res da klient še vedno “gleda” stvari iz telesa, torej gre za nekakšno simulacijo, vendar pa ima to izjemen duhovni učinek na kliente. Kot si navedel na koncu svojega posta, gre za pomemben prispevek k “približevanju sebi”. Seveda to ni edina oblika, da bi se nekdo lahko približal k sebi, je pa eden vidik, ki je zelo duhovno globok in pomenljiv, saj odgovarja na mnoga vprašanja, ki si jih ljudje zastavljajo skozi celotno življenje, pa nikoli ne pridejo do ustreznih odgovorov.

Sicer pa nisem imel nikoli občutka, da bi se šel kakšen “boj proti regresiji”, le svoje mnenje sem hotel izraziti glede do sedaj napisanega, to je vse. Itak si bo vsak sam ustvaril svoje mnenje in sledil svojim vzgibom. Nekdo bo zadevo preizkusil, spet drug ne, ker mu ni, tako kot ni tebi, ampak nič hudega, smo različni in prav je, da imamo možnost različnih manifestacij.

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Še nekaj bi rad dodal glede dela Michaela Newtona, da ne bo po nepotrebnem nekih napačnih interpretacij oz. izkrivljanja dejstev: ne drži, da Newton s klasično psihoterapijo “ni prišel nikamor”, saj je bil pri svojem delu izjemno uspešen, gre le za to, da je “nehote” in povsem nenačrtovano naletel na primer življenja med življenji, ko je na neki klientki izvajal postopek hipnoterapije, ki je bilo področje njegove specializacije. To je bilo leta 1968, in po mnogih letih raziskovanja duhovnega sveta skozi hipnotične seanse s klienti, je sestavil “zemljevid” duhovnega sveta in razvil metodologijo zastavljanja vprašanj, pozneje pa tudi izdal “bliblije” posmrtnega življenja, Potovanje duš in Usoda duš ter sedaj še Spomini na onstranstvo.

Čeprav gre za sorazmerno novo področje, je hipnoterapija “življenje med življenji” izjemno vplivna in močna metoda, saj lahko potrdimo naslednje: ko klienti, ki so jih hipnotizirali in pripeljali skozi zastor smrti v duhovni svet spoznajo, da smrt v resnici ne predstavlja konca, pač pa v mnogočem šele začetek, in dojamejo smisel svojega resničnega obstoja kot nesmrtna duša ter da telesna smrt ne predstavlja konca njihove osebnosti, je to “life changer” za kliente. Ta spoznanja jih navdajo z nepopisno radostjo, na življenje pa začnejo gledati povsem drugače. To je velik uspeh, mar ni? Hipnoterapija je mogočno orodje, ki nam pomaga prodreti v podzavest in odstreti zaveso izgube spomina, ki jo doživi duša po utelešanju. Obujati se začnejo naši duhovni spomini, ki razkrijejo lepoto naših izkušenj v onostranstvu. Lahko polemiziramo, ali gre za avtentične spomine, ali pa za iluzije, dejstvo je, da ta izkušnja ljudem vrača občutek njihove prave identitete, kar je ključnega pomena v današnjem svetu, ki je naseljen tako gosto kot še nikoli in je posameznikova identiteta vse bolj zabrisana, pri tem pa ne pozabimo upoštevati še vpliv kemičnih substanc, predvsem antidepresivov in drugih “barburatov”, ki skalijo napredovanje duše.

Sam sem ljubitelj teorije in mi je všeč poznati kako stvari delujejo, vendar pa je včasih lahko česa tudi preveč. Tako kot “malo kvasa skisa vse testo”, lahko tudi teorija postane sama sebi namen, namesto, da bi bila v službi prakse. Sam poskušam teorijo izrabljati zato, da podpira prakso in jo utemeljuje, ne da jo ruši in onemogoča. Biti ves čas “v glavi”, beri racionalnem umu tudi ni preveč dobro. Če bi naši starši samo premlevali teorijo o tem kako narediti otroke, v praksi pa ne bi nikoli nič naredili v to smer, ne bi bilo sedaj tukaj nikogar med nami, ni tako?

Lepo je če deliš

[Prima]

Robert, ali bi bil tako dober in navedel ime terapevta, ki bi mi ga priporočil, če bi te za to prosila?

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Prima wrote: Robert, ali bi bil tako dober in navedel ime terapevta, ki bi mi ga priporočil, če bi te za to prosila?

Prima, ker vem, da Tadej ne bi želel, da njegov forum postane “bolšji trg” za ponudnike takšnih in drugačnih storitev, ti svetujem, da povprašaš “strica Googla” za regresijo v prejšnja življenja (po metodi dr. Michaela Newtona), in ti zagotavljam, da boš našla natančno tisto, kar (verjetno) iščeš. Saj veš tisto o učencu…

Robert Zupančič2012-07-02 08:04:47

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki