Reconnection

[glas]

tadej pretner wrote:

Pearl pravi, da torej lahko tole tehniko izvaja vsak, ampak ravno
zaradi kompleksnih reakcij je to neprimerno. Ko sem izvedel, kako ljudi
usposablja za r.h. (vikend seansa s 500 – 600 ljudi), ne morem reči
drugega, kot da je tak pristop primeren le za samopomoč, ne pa za
korektno usposabljanje ljudi, ki naj bodo v pomoč drugim. Ravno včeraj
smo v šoli govorili o tem, ali je bolečina/zlo … iluzija, ali ne, ali
je nek “slab”, “boleč” dogodek za človekovo rast res potreben, ali ne.
Vsi odgovori so lahko ja in tudi so, ampak ko se nekomu res zgodijo zelo
boleče stvari, kakršne lahko konec koncev pomaga na plan izbezati tudi
reconnecting, mora biti človek, ki bo znal tistemu, ki bolečino izkuša,
vrhunsko usposobljen, da bo to znal narediti na pravi način in ga tudi
na pravi način usmeriti pri reševanju problemov,, tako da močno dvomim,
da je to lahko kuharica, mesar … In totalno sem proti pristopu, da
nekaj le sprožiš, sicer opozoriš na mogoče posledice, potem pa greš.
Brez zamere, Amedea.

Tadej vsekakor ni ta seminar za delo na sebi, je predvsem za delo na
drugih! Tudi Anita ima isto ”reconnection izobrazbo”, saj druge
izobrazbe ne moreš pridobiti pri Eriku kot to… kar ne pomeni, da je
slabo, pomeni le da je to očitno dovolj.

Tadej razumem zakaj kaj takega rečeš kot je to… ampak ne pozabi, da
so na seminar prišli večinoma zdravilci iz cele Evrope, močno dvomim, da
je bil tam kak meser!?

Ampak res iz vseh možnih držav, Avstrijcev je bil le večji delež, vse
ostalo pa iz drugih držav. Ne vem, zakaj se toliko pozornosti posveča
temu, če mesarji res znajo to početi…

Izjava, da lahko počne metodo vsak (tudi mesar) Eric govori z namenom… ampak mislim, da je dovolj bilo govora že o tem…

Jaz osebno se bolj ukvarjam s sabo in mi nekako ni pomembno, če je bil
na seminarju kak mesar in če ima ta mesar dovolj
zdravilskih-svetovalskih lastnosti, da se zna soočiti z morebitnimi
podvprašanji po zdravljenju, tega jaz ne vem!

Jaz vem, samo, da jaz zmorem sprejeti to odgovornost. In to ve vsak le sam zase…

Tadej, a če si mesar ne moreš priti v tvojo šolo?

Nataša wrote: Glas in Amedea, mene pa zanima, ali so na seminarju kaj omenjali, da lahko pride kasneje tudi do burnih reakcij na terapijo, oziroma ali se je to kateremu od vaju pokazalo v praksi? Meni osebno je bilo vmes res zelo, zelo težko, pa imam kar nekaj prakse. Ko sem se prepustila procesu, je sicer vse steklo in zdaj lahko z gotovostjo rečem, da je bilo res vse v moje dobro in sem zelo hvaležna za vse, kar se je zgodilo. Podobno je bilo tudi pri moji prijateljici – poskusni zajčici. Po prvi terapiji je bilo super, odlično se je počutila, po drugi pa je izbruhnilo ven vse živo in mi je kar malce očitajoče rekla, da ji sploh ni dobro. No, saj potem sva se pogovorili in so se stvari začele reševat, vem pa, da ji ni bilo ravno lahko. Sprašujem namreč zato, ker je tako na spletni strani kot tudi v knjigi govora samo o pozitivnih straneh, ki jih prinaša proces. Kakšne so vajine izkušnje glede tega?

Ne Nataša, ni bilo govora o kontraindikacijah.
Morda vsak dobi le izkušnjo, ki si jo izbere in ki jo zmore…
…
..
.
Do sedaj še nobena oseba, ki sva jo izpostavila frekvencam (jaz in moja partnerka) tudi ni imela nobenih negativnih posledic…

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[tadej pretner]

glas wrote:

Tadej razumem zakaj kaj takega rečeš kot je to… ampak ne pozabi, da
so na seminar prišli večinoma zdravilci iz cele Evrope, močno dvomim, da
je bil tam kak meser!?

Tadej, a če si mesar ne moreš priti v tvojo šolo?

Ma za zdravilce tak seminar tudi je, ne za kogarkoli. Vsaj če misliš potem dejansko s folkom res delati. Itak je treba za uspešno delo razviti tudi nekatere druge kvalitete – ne moreš kar iz prve in brez določene kilometrine “vedeti”, kaj se med procesom v človeku dogaja. Še če imaš precej kilometrine in dobro osnovo, je lahko ta občutek varljiv. Osebno sem recimo prepričan, da Anita med drugo seanso ni imela jasne povezave z mojimi občutki oziroma s tem, kaj se v meni dogaja, saj jo je z dotikom zaključila v trenutku, ko se je “dogajalo” najbolj intenzivno.

Glede negativnih reakcij, ki jih omenja tudi Nataša, pa naslednje – mislim, da sem jih imel na fizični ravni tudi sam vsaj sam jih povezujem z r.)-sam imam eno dedno presnovno motnjo, ki se sicer kot kakšna fizična neprijetnost ne manifestira, po r. pa sem imel tako neprijetno reakcijo, da sem se naročil na bioresonanco, da vidim, kaj se dogaja. Štos je le v tem, da za bioresonanco precej časa čakaš (). Reakcija je trajala teden dni in je sedaj minila, bioresonanco pa imam jutri. Nasploh se mi zdi nenavadno, da Pearl, kot praviš, o tem ne govori. Opazil sem namreč še eno takšno reakcijo – pred recimo letom se mi je pogostokrat iz čistega mira začelo solziti levo oko. Po dvakratni izvedbi procesa prisotnosti se to ni več zgodilo, do reconnectiona – tudi ta težava se je ponovila za cca 1 teden (sedaj je spet o.k.).

Matr, si se pa obesil na mesarja (). Zanimivo, ravno ta vikend je v šoli nekdo pravil, da mesarji menda v Ameriki ne morejo biti v poroti.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[tadej pretner]

Ah, še tole. Pri sebi sem opazil, da pridem do podobnih telesnih senzacij kot pri reconnectionu z equilibriumom brez namere – če ga podaljšam preko točke, v kateri dosežeš notranji mir. In včeraj sem to testiral v terapevtskem smislu. Pri že nekajkrat omenjeni punci s psihičnimi težavami, ki je bila tudi na r., je recimo na ta način preko začasne faze notranjega miru prišlo do integracije bolečinskih teles, kar se je navzven manifestiralo z jokom, kar pa spet pomeni, da deluje to precej drugače kot reconnection, saj pri njem za takšne “praznitve” med seanso nisem slišal. Ali morda do njih tudi kdaj pride?

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Amedea]

Nataša wrote: Glas in Amedea, mene pa zanima, ali so na seminarju kaj omenjali, da lahko pride kasneje tudi do burnih reakcij na terapijo, oziroma ali se je to kateremu od vaju pokazalo v praksi?

Nataša, niti pri sebi niti pri drugih nisem imela izkušenj, da bi kdo imel potem burne reakcije, ne glede na to, kako močne so bile njegove reakcije med samim procesom. Ker si beležim tako dogajanja med procesom in ljudi naslednjič povprašam, kaj se je dogajalo med eno in drugo terapijo, vsi omenjajo boljše počutje, občutek notranjega miru, občutek, da imajo več energije in volje za reševanje težav…

Na seminarju (kot je že Glas napisal) tudi niso omenili takih reakcij.

Je pa verjetno veliko odvisno tudi od pričakovanja ljudi, kaj naj bi se na terapiji in po njej dogajalo. Če je človek namreč v sebi globoko prepričan, da mora priti najprej do poslabšanja in se šele potem stanje izboljša, je čisto možno, da bo to potem tudi izkusil.

Zdravljenje je pač to, da prihajamo na vseh svojih ravneh v ravnovesje in ker smo posamezniki različni, je čisto možno, da nas tak proces na en način tudi prestraši – ko smo prestrašeni, smo zakrčeni, togi in morda tudi od tu take reakcije. Ampak če ti nekdo razloži stvar in se prepustiš brez mentalne telovadbe, je zagotovo dosti boljše.

Pri Reconnectionu te zato ovira, da ti veš, kaj je narobe s človekom in skušaš dejansko usmerjati proces, da bi mu bilo točno na tisem področju boljše. Čim nehote začneš delati namensko in se vmešavati v proces, pa je možno, da pride do kakšnih reakcij (npr. imam izkušnje, da so imeli ljudje burne reakcije po terapiji reikija – ampak takrat sem res bolj delala na težavnih področjih, npr. človek je prišel z bolečino v komolcu in sem se zato več časa namensko zadržala tam).

tadej pretner wrote: Ma za zdravilce tak seminar tudi je, ne za kogarkoli. Vsaj če misliš potem dejansko s folkom res delati. Itak je treba za uspešno delo razviti tudi nekatere druge kvalitete – ne moreš kar iz prve in brez določene kilometrine “vedeti”, kaj se med procesom v človeku dogaja. Še če imaš precej kilometrine in dobro osnovo, je lahko ta občutek varljiv. Osebno sem recimo prepričan, da Anita med drugo seanso ni imela jasne povezave z mojimi občutki oziroma s tem, kaj se v meni dogaja, saj jo je z dotikom zaključila v trenutku, ko se je “dogajalo” najbolj intenzivno.

Tadej, NE moreš vedeti, kaj se v človeku dogaja in NE sme te zanimati, kaj se mu dogaja, ker je to njegova izkušnja, ne tvoja. Ti NE usmerjaš procesa, ti NE zdraviš.

Čim usmerjaš proces, to ni več Reconnection, ampak je kakšen drugi način. Težko je prepustiti, da nekdo bolje od nas ve, kaj je potrebno (in ne željeno!) za človeka pred nami. Če si vajen, da usmerjaš stvari, se ne moreš prepustiti. In če se ne moreš prepustiti, boš ves čas na preži, kaj se dogaja, kje se mu dogaja, kako se mu dogaja, pa če je preintenzivno, pa če je prešibko, pa kakšne so reakcije, pa kaj se bo potem zgodilo, pa na kakšen drugi način boš reševal potem nastalo situacijo…. to NI Reconnection.

tadej pretner wrote: Ah, še tole. Pri sebi sem opazil, da pridem do podobnih telesnih senzacij kot pri reconnectionu z equilibriumom brez namere – če ga podaljšam preko točke, v kateri dosežeš notranji mir. In včeraj sem to testiral v terapevtskem smislu. Pri že nekajkrat omenjeni punci s psihičnimi težavami, ki je bila tudi na r., je recimo na ta način preko začasne faze notranjega miru prišlo do integracije bolečinskih teles, kar se je navzven manifestiralo z jokom, kar pa spet pomeni, da deluje to precej drugače kot reconnection, saj pri njem za takšne “praznitve” med seanso nisem slišal. Ali morda do njih tudi kdaj pride?

Nisi slišal, ker verjetno nisi nič prebral o tem.

Možnih je namreč ena paleta reakcij, med njimi tudi same solze, ali pa prav jok, ali pa smeh ali karkoli. Kaj se bo dogajalo, je odvisno od posameznika in kot sem napisala: terapevt na to nima vpliva.

Glas je v enem od postov dobro napisal, kako ne moremo kombinirati različnih stvari med seboj, če želimo delati le Reconnection – ker so VSE stvari že zajete v njem, pa ne glede na to, kako se imenujejo. To nam je Eric zelo dobro pokazal s primerjavo v praksi, da smo lažje razumeli.

Če nekdo uporablja Reconnection in potem misli, da mora stvari “popravljati” na druge načine ali pa pri klientu uporabiti kakšen drugi način zdravljenja, ker se mu je zdelo, da Reconnection ni dovolj, gre v tem primeru za nezaupanje in pa nezmožnost spustiti vse, kar je človek dosedaj naučen in kar “ve” o energijskem in drugih ustrojih človeka. Mogoče gre tudi za strah pred izgubo kontrole nad samimi potekom procesa – čeprav ni česa kontrolirati, saj se zdravljenje ne dogaja ravno “tukaj”, ampak kje drugje v matrici.

Lp, M.

Lepo je če deliš

[Amedea]

glas wrote: Tadej vsekakor ni ta seminar za delo na sebi, je predvsem za delo na drugih! Tudi Anita ima isto ”reconnection izobrazbo”, saj druge izobrazbe ne moreš pridobiti pri Eriku kot to… kar ne pomeni, da je slabo, pomeni le da je to očitno dovolj.

Definitivno je to, kar se naučiš na seminarju pri Ericu, DOVOLJ za to, da lahko izvajaš Reconnective Healing.

Vse druge izobrazbe s področja zdravilstva ti tukaj prav nič ne koristijo (lahko te le ovirajo) – fora je samo v tem, ali v resnici razumeš, za kaj gre pri Reconnectionu in lahko to delaš v praksi ali pa to zavračaš in hočeš mistificirati stvari, jih nadzorovati in jih spreminjati po svojih pričakovanjih. Četudi imaš končanih pet univerz za zdravljenje, ne boš izvajal reconnective healinga nič bolje kot nekdo, ki je bil na seminarju pri Ericu.

Zato sem dala tisto primerjavo z mesarjem – on je neobremenjen z vsemi drugimi zdravilskimi tehnikami in pri reconnective healingu zagotovo ne razmišlja: ..”…huh, evo, evo, tu je ta čakra!.. aha, zdaj vidim, človek ima ta in ta vzorec.. opsa! zdaj je dvignil nogo, zagotovo gre za kakšen meridian, ki je povezan z želodcem.. aja, pa ni omenil, da ima zgago? No, potem pa je bolje, da mu delam bolj na trebušnem področju.. Olala, glej ga zdaj, kako globoko diha… zagotovo čisti kaj karmičnega… Hmm. bi ga bilo bolje malo spraviti k sei, da ne bo imel kakšne travme? .. Lahko gre za kaj karmičnega, pa se bo kaj sprožilo… Ojej, samo poglej, kako mu je zdaj trznil mezinec! Le s čim je to povezano?….. “

Itd.. itd… itd…..

To NI Reconnective healing.

Vse drugo zdravilsko znanje z ezoteriko vred vam pri Reconnectionu ni v nobeno pomoč, ampak je le ovira. Ma to sem zdaj že tolikokrat napisala v tej temi, da sem že sama sebi sitna in mogoče je bolje, da sploh ne pišem več, ker ves čas ponavljam eno in isto, ampak še vedno dojemate stvari skozi tisto, kar vam je znano in “domaće” (kot v tisti reklami).

Lp, M.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Amedea wrote:

Nataša, niti pri sebi niti pri drugih nisem imela izkušenj, da bi kdo imel potem burne reakcije, ne glede na to, kako močne so bile njegove reakcije med samim procesom. Ker si beležim tako dogajanja med procesom in ljudi naslednjič povprašam, kaj se je dogajalo med eno in drugo terapijo, vsi omenjajo boljše počutje, občutek notranjega miru, občutek, da imajo več energije in volje za reševanje težav…

Na seminarju (kot je že Glas napisal) tudi niso omenili takih reakcij.

Je pa verjetno veliko odvisno tudi od pričakovanja ljudi, kaj naj bi se na terapiji in po njej dogajalo. Če je človek namreč v sebi globoko prepričan, da mora priti najprej do poslabšanja in se šele potem stanje izboljša, je čisto možno, da bo to potem tudi izkusil.

Definitivno je to, kar se naučiš na seminarju pri Ericu, DOVOLJ za to, da lahko izvajaš Reconnective Healing. Vse drugo zdravilsko znanje z ezoteriko vred vam pri Reconnectionu ni v nobeno pomoč, ampak je le ovira.

Na seminarju o takšnih reakcijah niste govorili, vama z glasom se niso zgodile, ampak če je tule Nataša povedala svoj primer, jaz svojega in od tiste punce, se to dogaja. In niti slučajno nimam v sebi modela, da se stvari v procesu zdravljenja najprej “morajo” poslabšati. In če se te stvari dogajajo, je treba pač razmiošljati izven modelov, ki vam jih je instaliral Pearl (no, pri vseh ni uspel – glasu se zdi, za razliko od tebe, normalno, da potem s klientom delaš naprej).
Tam zgoraj nekje sem v enem postu izpostavil problem kasnejših močnih reakcij. Te bom kot zagovornico pristopa, da si z reconnective healingom naredila svoje, konkretno vprašal – kaj bi torej storila, če bi naredila z nekom tri seanse, potem pa bi prišel k tebi, in ti rekel, da se mu je takoj po tretji seansi pojavila zelo močna in moteča fobija? Pa bom že vnaprej “seciral” dva možna odgovora:
– Človek, in terapevt je pač človek, ima inkodirane moralne in etične kodekse, in če vidi, da klient od njega pričakuje pomoč, ve da je do reakcijo sprožil reconnection in da je za klienta težava, do katere je prišlo obremenjujoča, bo pri njem prišllo do podzavestnih občutkov krivde, četudi ga bo poslal drugam.
– Če se naenkrat pojavi recimo konkretno fobija pred vožnjo z avtomobilom, boš klientu težko s čisto vestjo rekel, da je to pač del procesa in da naj pač potrpi – ob taki fobiji v današnjem lajfu preprosto težko funkcioniraš.
Hm, razmišljam tudi, kako bi se ob takšnih post problemih znašel mesar ali katerikoli laik brez znanja, ki je šel h Pearlu na seminar in sedaj dela terapije.

Amedea wrote:

Tadej, NE moreš vedeti, kaj se v človeku dogaja in NE sme te zanimati, kaj se mu dogaja, ker je to njegova izkušnja, ne tvoja. Ti NE usmerjaš procesa, ti NE zdraviš.

Terapevt proces sproži in seanso zaustavi. Na osnovi česa pa se potem odloči, kdaj bo seanso zaustavil? Govoril sem o tem, da je bila druga seansa prekinjena v trenutku, ko se je “dogajalo” največ. In ko sem to omenil Aniti, se je tudi ona izognila odgovoru.

Amedea wrote:

Nisi slišal, ker verjetno nisi nič prebral o tem.

Sem celo sam vsaj dvakrat poudaril, da Pearla nisem bral niti nisem odpiral linkov. Tako, da tole jemljem kot poskus energijskega posilstva (), ki pa ni uspel. (energijsko posilstvo: ko čutimo, da nimamo nadzora nad potekom komunikacije, rečemo v želji po ponovni vzpostavitvi nadzora nekaj, kar naj bi našemu sogovorniku odvzelo kompetentnost

Amedea wrote:

Možnih je namreč ena paleta reakcij, med njimi tudi same solze, ali pa prav jok, ali pa smeh ali karkoli. Kaj se bo dogajalo, je odvisno od posameznika in kot sem napisala: terapevt na to nima vpliva.

Smo spet v problematičnih vodah. Pri katarzi je priporočljivo, da klienta na tak ali drugačen način terapevt podpre, sicer se lahko zgodi, da se začeten proces katarze prevesi v situacijo, podobno posttravmatski reakciji, pa četudi v ozadju začetka procesa katarze sploh ni bila travma. Ampak pustimo to…

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Amedea]

…

1. Po čem pa sklepaš, da bi jaz klienta kar prepustila samega sebi in da z njim ne bi delala nadaljnih terapij, če bi bilo to potrebno?

(Kar pa se tiče Anite…. Če ona ni želela delati nadaljnih terapij (čeprav smo tukaj prebrali samo, da je tista tvoja pupa to izjavila, ne vemo pa, če je bilo to res), je to Anitina osebna odločitev in bi moral njo vprašati, zakaj tega ni hotela narediti)

2. Terapevt proces zaustavi, ko sam to začuti. Pika.

3. Ok,:) ne bom več rekla, da si kaj preberi, zato sem ti dala zraven tudi smeška :) in napisala, da se te reakcije, ki jih opisuješ, dogajajo tudi pri reconnectionu. Nimam namena nobenega “energijsko posiljevat”, ampak se mi tudi ne da tukaj pisati o enih in istih stvareh (ki jih očitno nihče ne bere).

4. Terapevt nima vpliva na to, kaj se dogaja pri procesu, je pa vsekakor treba podpreti klienta PO procesu, če je to potrebno.

…

Toliko od mene.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki