tissa wrote: Imam vprašanje.
Bila sem na terapiji reconnecting healing. Moram reči, da občutim na fizičnem nivoju/počutju občutno izboljšanje; kar se tiče čustvenega nivoja pa so zagotovo stvari še intenzivnejše. Se pravi, da so butnile na plano in opažam, da se niso sprocesirale in so moteče. Bilo je pa tako, da so se v času poteka terapije pojavljale stvari, misli, čustva, ki sem jih tekom terapije blokirala. Čutila sem, kot, da se bolečinsko telo hoče končno “razliti”, uiti ven…Mehanizmi kontrole pa naredijo svoje, itak je zadeva hipna, impulzivna. Zdaj a ima kdo kak nasvet kaj naredit pri naslednji terapiji, da do tega ne pride. Delam na krepitvi notranjega opazovalca, kar se mi zdi bistvenega pomena, ampak ali lahko še kaj naredim?
Veš, tole z opazovalcem je jeba. Opazovalca pri teh procesih rabiš, da prideš do energije, a opazovalce dobro ne dela, če energije nimaš. Zato pravzaprav blokada pri reconnectionu niti ni tvoj izbor, ampak se kontrola pojavi samodejno. Obstaja pa seveda nekaj trikov, kaj narediti:
-Vdih in izdih izvajaj skozi haro. Če dihaš tako, imajo misli avtomatično precej manj šans, da se pojavljajo – pojavljajo se že, a v fleših, niso pa povezane in ne pogojujejo druga drugo. Pri dihanju skozi haro se tudi prikonektaš na univerzalno energijo eterične ravni, ki pospešuje procesiranje.
– Opazovalca uporabi tako, da ves čas opazuješ vibracije v notranjosti telesa.
– Če se sprošča kaj takšnega, da ti hoče ritem dihanja pospešiti, to dopusti, a ne izgubi opazovalca. Če opazovalca izgubiš, pač pride do identifikacije s čustvenim stanjem in hitrost procesiranje pa postane podobna hitrosti ranjenega polža.
– Da si sicer v teh stvareh verjetno razdražljiva ipr., je in ni normalno. Normalno je to pri ljudeh, ki zelo veliko razmišljajo o življenjskih problemih. Pri tistih, ki se jim bolj jebe za vse je tega manj in tudi dogajanja pri reconnectionu so manj intenzivna – vse se dogaja na višjih ravneh. Ko torej opaziš kak destruktivni notranji monolog, ga prekini, enako pri razmišljanju o problemih – fokus usmeri na praznino in začni dihati skozi haro.
V naslednji terapiji, ki jo imam ta teden, bi rada da ne bi prišlo do takih odzivov in res bi rada, da bi se znala popolnoma prepustit. Razmišljam, da bi bila morda tekom terapije koristna uporaba muder za prizemljevanje destruktivnih energij (poznam tiste iz knjige Integrirana osebnost). A bi mi bile mudre lahko dovolj v pomoč? Kaj pravte? Pa morda kakšne vaše izkušnje z njimi…
Ko se bodo stvari začele dogajati dovolj intenzivno, mudre več ne boš mgla držati, oziroma bo celo ustvarjala tenzijo v rokah. Nekateri terapevti reconnectiona, pravzaprav večina, sploh nima nadzora, kaj se v klientu dogaja. S terapijo pogostokrat prekinejo, ko je kakšna stvar napol sprocesirana. Takšne situacije pa so primerne za uporabo mudre ozemljitve.
.
