Reconnection
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Reconnection
- This topic has 428 odgovorov, 36 glasov, and was last updated 10 years nazaj by snowcat :).
-
AvtorPrispevki
-
11. 11. 2010 ob 20:53 #6726glasParticipant
Nameless_Soul wrote:
Neglede na vse skupaj bom šel na reconnection in to
zgolj iz moje radovednosti, kaj se bo zgodilo, čeprav mi je nekako
jasno, da bom mogoče denar vrgel vstran ( pač bom sam kriv ). Sem pa se
izmed vseh ponudnikov odločil za Anito…Čestitam za pogumen korak. Joj, ne si krivde nalagat, če še niti tam nisi bil..
VSO SREČOtadej pretner wrote:
1. Ali gre pri reconnectionu za nove energije?
… Pri manifestaciji teh realnosti smo sokreatorji; velik del realnosti (recimo fizična realnost) je manifestiran od zavesti Boga, določene realnosti (polja, informacije, energije) pa v manifestiran pol pritegnemo skozi rast zavesti. In zaradi kvalitetnih in kvantitetnih preskokov v na kolektivni ravni, prihaja do manifestacije vedno novih energij/informacij/realnosti, ki smo jih s svojo zavestjo pač sami pritegnili, posamezniki pa so meli stik s temi energijami že davno prej. Ta proces itak traja že od nekdaj.Nekako že sam sebi odgovarjaš.. Čeprav to kar je novo, je dr. Erik Pearl opisoval kot širjenje prostora in časa, v poglobljeni ezoterični razlagi je opisoval, da se s širitvijo globalne zavesti dogajajo premiki v kontinuumu prostor-čas. To kar smo do sedaj poznali, kot 4 dimenzije, je dobilo nove razsežnosti in v teh širitvah je dostop do teh novih energij, kot da bi do sedaj živel v dnevni sobi, nato pa bi naenkrat odkril, da ima tvoje stanovanje še ostale prostore in v teh prostorih je veliko uporabni pripomočkov (novih energij) … in te so takrat njega ”uhvatile”, sedaj pa tudi nas..
tadej pretner wrote:
2. Kaj se dogaja in zgodi pri zdravljenju s ponovno povezavo in v kakšni meri je rezultat povezan s sposobnostjo/čistostjo terapevta?
Gre za to, da terapevt klientu ničesar ne pošilja, ampak v njemu »ustvari« praznino. Praznina ima sama po sebi kvaliteto popolnosti, zdravja, resnice … V
kolikšni meri bo v tem uspel, je odvisno od tega, kako globoko zna v
praznino vstopiti sam (tu seveda igrajo svojo vlogo tudi čakre), po
drugi strani pa od tega, v kakšni meri se klient zna odpreti, kako
globoko je z določenimi problemi identificiran in kako globoko je
identificiran s svojim telesom, saj je telo nosilec programov dednih
bolezni.Hmmm, če bi videl Erika pri delu z osebo, ko se par minut igračka, se zafrkava zraven, mimogrede še nam predava, pa še z osebo se zraven pogovarja kaj čuti, itd itd in oseba v parih minutah pridobi nazaj polno gibljivost desne roke, ki jo po trajni poškodbi ni imela več let…
Ni videti glih kot praznina, gre točno za to kar on opisuje, da zmoreš pozabiti na samopomembnost in se igraš s to frekvenco (kot otrok) in glej ga zlomka, to res dela čudeže…
Če ti opišem pri sebi občutke:
Že ko sem na seminarju delal s tem, sem se naravno premikal v praznino, ker je to kot nek moj naravno spontani vzgib, čeglih je bilo to težko, ker so ves čaš sproti predavali, nas popravljali itd, pa še gužva parsto ljudi je bila v eni sobi, tako, da sem že tam videl, da zadeva deluje, če sem v praznini ali ne..
No doma v tišini sem sprobaval da sem šel globlje v praznino in nekako nisem dobil nobene spremembe pri delu. Treba je nekaj druga! Opuščanje nas, kot usmerjevalca, sebe kot pomembnega člena in se prepustit nekemu fluidnemu toku, ki se ga ne da opisat, lahko mu le poskušam slediti…
No nimam še zaključkov glede tega.
Sem aktivni opazovalec… čez par mesecov povem kaj več…tadej pretner wrote:
Takšni programi pri delu na sebi odpadajo skozi deidentidentifikacije – telesne in vzorčne. V večji meri v telo naselimo praznino z njenimi spremnimi kvalitetami, bolj smo fluidni in zdravi. In to je proces, ki ga človek skozi delo na sebi ves čas poglablja. Zato mi nikakor ni blizu ideja, da po treh terapijah postopek reconnective healinga ne bi bil več potreben. O.K., ni potreben tistim, ki potem podobno usmerjene stvari in življenjske pristope prakticirajo sami. Ampak, ali to zmorejo vsi, ki so dali skozi te tri terapije?Praznina je vsekakor pot, ki daje svoje sadove! Erik je svetoval tri terapije, nato pa konec, da se oseba ne začne obešati na tebe… Če te kontaktia ista oseba in želi zdravilno seanso zaradi kakega novega problema recimo, pa je preteklo vsaj eno leto od prve seanse, je OK, lahko ponoviš.
Če pa želiš več kot je le zdravilno seanso, pa je vsekakor primerno, da začneš sam delati s temi frekvencami. Tako si kot tretji faktor ves čas izpostavljen temu in posledično ves čas frekventiran
Z zadevo se lahko začneš zelo hitro igrati… tudi če še nisi šel na seminar, je že v knjigi veliko napotkov, lahko pa kontaktiraš nekoga, ki s tem že dela, da ti malo pokaže…tadej pretner wrote:
Kar se tiče globine energijskih problemov, ki so dejansko povezani z njihovo vztrajnostjo v nas, lahko povem še tole. V ponedeljek sem imel priliko sodelovati na usmerjeni meditaciji, v kateri začutiš, iz kakšnih energij je tvoje telo. Značilnost te meditacije je, da lahko med njo v delu telesa, v katerega so integrirani destruktivni programi (dedni, miselni, čustveni) začutiš bolečine. Mene so recimo za popizdit začela boleti kolena in to kljub temu, da imam kup izkušenj s praznino in sem recimo dal skozi proces reconnective healinga. Mislim, da gre za dedno zadevo in po mojem je treba le še naprej poglobljeno delati na deidentifikacijo s telesom (in s tem od teh programov). Tega namesto mene verjetno ne more narediti noben terapevt reconnective healinga.Tadej saj tudi sedaj ni Anita NIČ namesto tebe naredila! heh
Včasih, ko ljudje berejo kaj vse obljublja reconnection, mislijo, da bodo šli na seanso zdravljenja in zaključili… Ko prideš v stik s tem ne zaključiš ničesar, ampak vse komaj žačneš, na novo!
Ne znam opisati drugače, kot na prejšnji prispodobi:
Živiš vso življenje v dnevni sobi. Predstavljaj si življenje brez kuhinje, kopalnice, spalnice, itd
Če ti stik s temi novimi frekvencami odpre vrata, do teh novih prostorov, si predstavljaj ,koliko tvojih dosedanjih problemov čez čas izgine. Ampak verjetno zna preteči kar nekaj časa, da sploh ugotoviš kaj početi v teh novih prostorih…tadej pretner wrote:
3. Ali se z postopkom reconnectiona (ne r. healinga) popolnoma poistovetiš »z našo prirojeno povezavo z vesoljem«?Po mojem ne in ko/če ti to uspe, ko/če nimaš več nobenih identifikacij in si povsem fluiden, ponovne inkarnacije niso več potrebne. Tudi tu gre pač za proces.
Postopek ponovne povezave se zgodi, proces pa je potem tvoje življenje. Še vedno si popolno svobodno bitje, kot si bil že prej, ampak občutno bolj svoboden! Kaj boš počel s tem v prihodnosti, hmmm.. odvisno od tvoje kreativnosti, kar je za svobodno voljo naslednja najpomembnejša lastnost človeškega božanstva!
tadej pretner wrote:
Menim torej, da sta oba reconnectinga ql. v smislu, da sta ti lahko odskočna deska, sploh če greš na terapijo s pravim pristopom (ne, da bo r. rešil moje probleme, ampak da se bom z njimi lažje spopadal). Možne so tudi popolne »čudežne« fizične ozdravitve (ampak to nikakor ni ekskluziva r. healinga), prav tako pa je možno, da se na fizični ravni, vsaj v segmentih, ki so najbolj prizadeti, ne zgodi kaj dosti ali nič. Tudi v tem primeru pa ti r. izboljša izhodiščno pozicijo za spopad s problemom, saj vpliva na stopnjo človekove fluidnosti. Vse je odvisno od globine problema. In če so stvari okoli reconnectiona res takšne, kot si jih vidim sam, bi bilo njegovo predstavitev fajn nekoliko modificirati.Reconection je ql
Glede modifikacije pa se Erik ne bi strinjal s tabo! Če bi vedel kaj vse podaja zraven na seminarju uhh..
No vprašanje kake modifikacije imaš v mislih..Pri reconnection pa nikjer do sedaj nisem prebral bistva, ki ga je Erik šparal za sam konec seminarja.
Tega ni dal niti v knjigo, niti na seminarju se ni dalo tega zapisati, posneti,… Bilo je prebrano, da nam odpihne pokrovko zgoraj, in to je to! Zapis štirih strani (iz štirih zguljenih razpadajočih listov, ki jih je potegnil iz žepa), ki je bil prebran na koncu, da kdo ga zmore ga začutiti, da ga bo in za to osebo to JE..
Ta zapis na štirih listih je prišel k njemu na isti način kot teh 6 fraz, ki so podane že v knjigi in so osnova za ves reconnection.Sem v aktivnem delovanju, da dobim ta zapis… !
Ko sem videl priporočeno branje, ki smo ga dobili v literaturi, se vse informacije poklopijo…Če strnem dolgo zgodbo v kratko:
Ko sem prej opisoval, da reconnection osebi odpre vrata v preostale sobe. In če uporabljaš metodo reconnection, to narediš najlažje, če pozabiš VSE ostale tehnike, ki si jih do sedaj spoznal.. (Tako, da tu neke modifikacije ne bi glih pomagale)
Potem pa se osebi namreč zelo hitro približuje odprtje vrat, ki jo spustijo izven stanovanja v katerem je bivala na veke vekov in jo čakajo vsa prostranstva izven teh zidov, ki jih tako dobro pozna in se jih tudi močno oklepa…
…
..
.“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
11. 11. 2010 ob 23:32 #6727tadej pretnerModeratorglas wrote:
Čeprav to kar je novo, je dr. Erik Pearl opisoval kot širjenje prostora in časa, v poglobljeni ezoterični razlagi je opisoval, da se s širitvijo globalne zavesti dogajajo premiki v kontinuumu prostor-čas. To kar smo do sedaj poznali, kot 4 dimenzije, je dobilo nove razsežnosti in v teh širitvah je dostop do teh novih energij, kot da bi do sedaj živel v dnevni sobi, nato pa bi naenkrat odkril, da ima tvoje stanovanje še ostale prostore in v teh prostorih je veliko uporabni pripomočkov (novih energij) … in te so takrat njega ”uhvatile”, sedaj pa tudi nas..Tole si pravzaprav predstavljam kot zavest o holografskem modelu vesolja; tega modela si v klasičnem modelu štirih dimenzij itak ni moč predstavljati. Se “dogaja” Pearlova razlaga v tej smeri?
glas wrote:
No nimam še zaključkov glede tega.
Sem aktivni opazovalec… čez par mesecov povem kaj več…Pošteno povedano. To cenim, za razliko od poskusov najti argument v prid nečesa na vsak način, kot to počne večina.
glas wrote:
Praznina je vsekakor pot, ki daje svoje sadove! Erik je svetoval tri terapije, nato pa konec, da se oseba ne začne obešati na tebe… Če te kontaktia ista oseba in želi zdravilno seanso zaradi kakega novega problema recimo, pa je preteklo vsaj eno leto od prve seanse, je OK, lahko ponoviš.
No, tole se definitivno bere drugače kot part, ki sem ga komentiral oz. vzel za izhodišče.
glas wrote:
Tako si kot tretji faktor ves čas izpostavljen temu in posledično ves čas frekventiran
Z zadevo se lahko začneš zelo hitro igrati… tudi če še nisi šel na seminar, je že v knjigi veliko napotkov, lahko pa kontaktiraš nekoga, ki s tem že dela, da ti malo pokaže…Cccc – z vami je bila v Salzburgu tudi Jana Janiszewska – zadnje čase se večkrat slišiva in prijazno se je ponudila, da mi to pokaže. Moram pa reči, da v pogovoru z njo nisem dobil občutka, da vse skupaj dojema kot nekaj zelo revolucionarnega (gre le za občutek – ni rekla ne tako, ne drugače, le zadevo je obravnavala nekako kot samo po sebi umevno).
glas wrote:
Če ti stik s temi novimi frekvencami odpre vrata, do teh novih prostorov, si predstavljaj ,koliko tvojih dosedanjih problemov čez čas izgine. Ampak verjetno zna preteči kar nekaj časa, da sploh ugotoviš kaj početi v teh novih prostorih…
Absolutno dopuščam možnost, da bi sčasoma vse skupaj samo po sebi “padlo”, ne bi pa na to stavil. Itak so pa stvari, ki jih aktivno počnem, z reconnectionom kompatibilne, tako da …
glas wrote:
Ko sem prej opisoval, da reconnection osebi odpre vrata v preostale sobe. In če uporabljaš metodo reconnection, to narediš najlažje, če pozabiš VSE ostale tehnike, ki si jih do sedaj spoznal.. (Tako, da tu neke modifikacije ne bi glih pomagale)
Vidiš, tule se pa ne bova zastopila. Vse skupaj pa je pravzaprav do neke mere povezano tudi z vprašanjem odgovornosti terapevta, po čemer je na svoj način spraševal Avatar . Povsem verjamem, da moraš vse naučeno pozabiti v fazi izvajanja same tehnike reconnective healing, sicer pa ne. Ti bom dal kar konkreten primer.
Takoj na začetku, ko sem odprl tole temo, sem povedal, da sem se za reconnective healing odločil v veliki meri zato, ker “delam” z neko punco, ki ima določene psihične probleme, ki so takšni, da je imela težave tudi pri “uporabi” mojih pristopov. Zdelo se mi je verjetno, da ji bo r.h. pomagal vsaj do te mere, da bova lažje delala naprej. In kaj se je zgodilo? Pravzaprav ne morem točno reči kaj, ampak dejstvo je, da se je pri njej zelo neposredno po tretji seansi pojavila neka nova, zelo intenzivna fobija. In treba je vedeti, kaj z njo početi!!! Seveda ni šla potem, ko se je to pojavilo, nazaj k Aniti, saj je ona “svoje opravila”. Vidiš, jaz na vse skupaj gledam drugače. Namen vključitve reconnectinga v šolo je pač zrno, ki ga bomo dodali drugim znanjem in pristopom, saj verjamem, da se večina tistih, ki se bodo po šoli ukvarjali s terapevtskim delom ne bodo ukvarjali zgolj z reconnectingom in “vse ostalo pozabili”, ampak uporabili določen segment znanja takrat in tam, kjer/ko bo potrebno.12. 11. 2010 ob 0:00 #6728Nameless_SoulČlan12. 11. 2010 ob 0:05 #6729SmajaČlantadej pretner wrote:
Vidiš, tule se pa ne bova zastopila. Vse skupaj pa je pravzaprav do neke mere povezano tudi z vprašanjem odgovornosti terapevta, po čemer je na svoj način spraševal Avatar . Povsem verjamem, da moraš vse naučeno pozabiti v fazi izvajanja same tehnike reconnective healing, sicer pa ne. Ti bom dal kar konkreten primer.
Takoj na začetku, ko sem odprl tole temo, sem povedal, da sem se za reconnective healing odločil v veliki meri zato, ker “delam” z neko punco, ki ima določene psihične probleme, ki so takšni, da je imela težave tudi pri “uporabi” mojih pristopov. Zdelo se mi je verjetno, da ji bo r.h. pomagal vsaj do te mere, da bova lažje delala naprej. In kaj se je zgodilo? Pravzaprav ne morem točno reči kaj, ampak dejstvo je, da se je pri njej zelo neposredno po tretji seansi pojavila neka nova, zelo intenzivna fobija. In treba je vedeti, kaj z njo početi!!! Seveda ni šla potem, ko se je to pojavilo, nazaj k Aniti, saj je ona “svoje opravila”. Vidiš, jaz na vse skupaj gledam drugače. Namen vključitve reconnectinga v šolo je pač zrno, ki ga bomo dodali drugim znanjem in pristopom, saj verjamem, da se večina tistih, ki se bodo po šoli ukvarjali s terapevtskim delom ne bodo ukvarjali zgolj z reconnectingom in “vse ostalo pozabili”, ampak uporabili določen segment znanja takrat in tam, kjer/ko bo potrebno.BRAVO
M
12. 11. 2010 ob 7:26 #6730AmedeaČlan……Glas je zelo lepo razložil glavne stvari glede vprašanj, ki jih je postavil Tadej.Ker skoraj vsakodnevno delam Reconnective Healing, imam seveda kar nekaj različnih izkušenj, ampak tudi jaz bi raje počakala še mesec ali dva in potem pisala iz izkušenj v moji praksi. Poleg tega sem seveda radovedna, kako se bo zdravljenje s ponovno povezavo pokazalo na različnih laboratorijskih izvidih in podobno, zato zdaj še ne bom delala zaključkov.Rada bi pa pripomnila nekaj stvari :– tisto o 1-3 zdravljenjih sem pisala pred Salzburgom. Zdaj mi je jasno, da je to okvirno in da če se izkaže, da se stanje osebi po vsakem od treh zdravljenj izboljšuje, je mogoče smiselno narediti tudi še četrto in peto zdravljenje. NE sme pa to postati tedenski obisk in ni prav, da se klient obesi na terapevta – ampak to se vedno poudarja pri vseh načinih zdravljenja, kajne?Prav tako je zdravljenje priporočljivo ponoviti, če pride v življenju klienta do kakšne večje spremembe, ne glede na to, da je od prvega zdravljenja minilo šest mesecev, eno leto…. itd.– terapevt je samo opazovalec. Vendar ne na poudarku “samo” – ker to je tudi ves njegov smisel. Zato ne vidim potrebe, da bi moral iti še globlje v praznino – ali si v praznini ali nisi. In če si, se človeku pred teboj dogaja in to je to. Ti moraš samo PREPUSTITI. Tukaj pa odpade vsa mentalna telovadba, pa četudi zveni še tako čudno.– ja, Eric je govoril o holografskem modelu vesolja in nam je to poskusil pokazati tudi v praksi– tisto bistvo, o katerem je pisal Glas in ki je bilo resnično namenjeno, da nam “odpihne pokrov z glave”, je bila res pika na i. Sama se ne trudim dobiti zapisa, ker sem rabila tisto besedilo takrat, v nedeljo zvečer. In ko tisto besedilo začutiš, dobesedno vibrira s tabo. Proti koncu pa je Eric izrekel še en stavek, ki je pri meni povzročil, da ne bom nikoli več dopustila, da bi mi katerikoli “pokrov” še kdaj padel na glavo. :)– ne strinjam se z modifikacijo oz. ne vidim nobene potrebe po njej. Tudi ne vidim smisla v tem, da terapevt pri petih strankah na dan pri eni uporabi reiki (in s tem zanika npr. praznino), potem uporabi reconnection, potem pri naslednji zdravljenje čaker, potem pri naslednji spet reconnection… V tem ne vidim smisla, prav tako, kot ga ne vidim v tem, da pri enem človeku delaš malo tega, malo drugega. Fora je, ali prepustiš ali ne prepustiš. Čim hočeš imeti TI nadzor, to ni več praznina, to NI več reconnection. Lahko je kaj drugega, ampak ni več to.Prepustiti pomeni “prepustiti”. In ne moreš prepustiti, če zraven razmišljaš: aha, verjetno ima problem tukaj, to bi se dalo rešiti s to metodo, z uno drugo metodo, pa fajn bi bilo tole….. Prepustiti pomeni: narediti “terapijo” in potem pustiti, da človek pride v ravnovesje. Dosti ljudi rabi tudi mesec ali dva ali več, da se to zgodi. (razmislite: homepatsko (informacijsko) zdravljenje lahko traja tudi dve leti!!!) – mi pa hočemo pri Reconnectionu oz. Reconnective Healingu ozdravljenje takoj, čim človek spleza z mize. Ok, damo en teden, ampak če potem ni nič… ajej. Torej – tu ni govora o “prepuščanju”, če hočemo še vedno imeti nadzor in tudi pričakovanje, kako naj bi zdravljenje potekalo in kaj naj bi se zgodilo.Problem je seveda, če se ima nekdo za poklicnega ZDRAVILCA in je resnično prepričan, da ON vpliva na zdravljenje. Da je ON tisti, ki usmerja energije in da je NJEGOVA odgovornost, če bo človek na mizi ozdravel.Tudi sama mislim, da Bog ni šel na dopust, da delamo mi zdaj stvari namesto njega.lp, M.…12. 11. 2010 ob 8:04 #6731glasParticipanttadej pretner wrote:
Absolutno dopuščam možnost, da bi sčasoma vse skupaj samo po sebi “padlo”, ne bi pa na to stavil. Itak so pa stvari, ki jih aktivno počnem, z reconnectionom kompatibilne, tako da …
Ja z reconnection je VSE kompatibilno. Tako, da lahko počneš zraven še karkoli duga.
Samo odvisno je zakaj to počneš?
Zaradi osebne rasti, ker je to pač tvoja zadeva… ali pa ker že v štartu dvomiš,da bo delovalotadej pretner wrote:
Vidiš, tule se pa ne bova zastopila. Vse skupaj pa je pravzaprav do neke mere povezano tudi z vprašanjem odgovornosti terapevta, po čemer je na svoj način spraševal Avatar . Povsem verjamem, da moraš vse naučeno pozabiti v fazi izvajanja same tehnike reconnective healing, sicer pa ne. Ti bom dal kar konkreten primer.
Takoj na začetku, ko sem odprl tole temo, sem povedal, da sem se za reconnective healing odločil v veliki meri zato, ker “delam” z neko punco, ki ima določene psihične probleme, ki so takšni, da je imela težave tudi pri “uporabi” mojih pristopov. Zdelo se mi je verjetno, da ji bo r.h. pomagal vsaj do te mere, da bova lažje delala naprej. In kaj se je zgodilo? Pravzaprav ne morem točno reči kaj, ampak dejstvo je, da se je pri njej zelo neposredno po tretji seansi pojavila neka nova, zelo intenzivna fobija. In treba je vedeti, kaj z njo početi!!! Seveda ni šla potem, ko se je to pojavilo, nazaj k Aniti, saj je ona “svoje opravila”. Vidiš, jaz na vse skupaj gledam drugače. Namen vključitve reconnectinga v šolo je pač zrno, ki ga bomo dodali drugim znanjem in pristopom, saj verjamem, da se večina tistih, ki se bodo po šoli ukvarjali s terapevtskim delom ne bodo ukvarjali zgolj z reconnectingom in “vse ostalo pozabili”, ampak uporabili določen segment znanja takrat in tam, kjer/ko bo potrebno.Tadej te razumem kaj hočeš povedati, ampak ne pozabi, da ti deluješ kot zunanji opazovalec reconection healinga. Tako da te razumem.
Če deluješ kot terapevt, ki izvala reconnection, takrat točno veš česar nikoli več ne boš počel zraven!
Saj osebi, ki pride na reconnection se tudi poveš, da mora nadaljevati vsako konvencionalno zdravljenje, ki ji je predpisano iz strani njenega zdravnika, dokler ji on ne reče drugače, pravtako, da reconnection ni nadomestek tega zdravljenja…
je nekaj druga!
Tadej tako si tudi ti tisti (v primeru te punce s psihičnimi problemi), ki delaš z njo naprej, kar sta pač počela. Tako, da ti svetujem, da ji ne zbijaš vere o tem kar ji je dal reconnection, ampak ji le pomagaš s tem s čem si ji pomagal že prej, še vnaprej…“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
12. 11. 2010 ob 8:51 #6732NatašaČlanBom opisala svojo izkušnjo zdravljenja z reconnection, ki je bilo pravzaprav samozdravljenje, ki se niti ni zgodilo po moji izbiri. Da je šlo za to, sem pravzaprav ugotovila šele kasneje, ko sem prebrala Pearlovo knjigo.
Nekje sredi septembra sem zelo, zelo izrazito začutila mravljenčenje po rokah in po nogah, temu se je pridružil tudi občutek hladu po vsem telesu, podoben mentolu. To se je stopnjevalo do tolikšne mere, da sem tri noči hodila naokrog in sploh nisem vedela, kaj se dogaja z menoj. Pikalo me je po vsem telesu, skozi mene se je prelivala energija po vseh koncih telesa. Ker je šlo za zelo močan občutek hladu (nekako smo naučeni, da hladu pripisujemo negativne vidike, kar Pearl v knjigi razblini), sem se precej prestrašila, sploh ko je ta občutek iz nog prišel do srca. Takrat sem resno mislila, da je konec z mano . Mi je bilo pa nenavadno to, da nisem bila čez dan nič utrujena, v sebi popolnoma mirna in prav močno ljubečo energijo sem čutila. No, nekako po treh dneh so te energije popustile do tolikšne mere, da sem spet lahko kolikor toliko spala. Potem pa se je začel postopek zdravljenja. V prvi fazi sem zaštekala, da pijem absolutno premalo vode in dobesedno sem se začela nalivat z njo (do 3 litre na dan), pa ne zato, ker sem se tako odločila, ampak ker je telo preprosto klicalo po njej. V roku enega tedna je izginila večina težav, povezanih s prebavo, oziroma z neprebavljanjem določenih vrst hrane. V vseh letih dela na sebi nisem mogla najt nobenega pravega vzorca, povezanega s tem, niti mi ni nobeno ozaveščanje prav nič pomagalo. No, vse skupaj sem poplaknila z izdatnimi količinami vode, pa je bila stvar rešena . Naslednja faza je bila, da sem zaštekala, da tudi otroka pijeta premalo vode. Ker imamo doma nastavek Revitan, sem si nekako želela, da bi pila to vodo, ampak sta pogosto pozabila, ampak vedela sem, da ne bi, če bi bil njun kozarec poln na mizi. Težava je bila naša muca, ki ji je vedno najbolj teknila voda iz naših kozarcev in je ob vsaki priložnosti skočila na mizo in pila iz njih. Naslednji dan, ko sem to zaštekala, je muca čudežno izginila in se do danes ni vrnila, čeprav se ni nikoli oddaljevala od nas. V tej fazi so se začele spreminjat tudi moje prehranjevalne navade. Ene stvari, ki sem jih prej na veliko jedla (recimo oreški), so same od sebe odpadle z jedilnika, začutila pa sem potrebo po bolj rednem prehranjevanju, v smislu, da jem večkrat na dan. Opazila sem tudi, da sem dobesedno začela uživat v hrani, česar pri meni nikoli prej ni bilo. Prej sem vedno jedla zato, ker je bil pač čas in ker sem bila lačna, nisem pa nisem uživala pri tem, zdaj se mi pa dobesedno večkrat cedijo sline in res uživam ob hrani. V naslednji fazi sem začutila, da moram nujno k zobozdravniku, ker z enim zobom nekaj ni v redu. Sem imela že večkrat ta občutek, ampak tokrat ni bilo dvoma, čeprav me zob ni bolel. Na slikanju so ugotovili, da je odmrl živec in da je spodaj kar hudo vnetje. No, če takrat ne bi bil impulz tako močan, bi se iz tega lahko razvila precejšnja štala, po vsej verjetnosti bi tudi izgubila zob, zaenkrat pa kar dobro kaže.V naslednji fazi je sledil obračun z nerešenimi papirološkimi zadevami, ki sem jih odlašala, ker niso bile nujne (nisem jih sprožila sama). Kakšen teden sem skakala po občini in po sodišču. Zadeve so čudežno gladko tekle. Temu je sledil nov val nerešnih stvari iz preteklosti, ki je terjal tudi kar nekaj finančnih sredstev, tako da sem bila vmes že kar precej obupana, ker se je zdelo, da kar ni konca. Tudi denar je nekako čudežno pritekal in stvari so se prav neverjetno reševale. Ko sem videla, kako se vse odvija, se mi je počasi tudi povrnilo zaupanje in do zdaj se je skoraj vse čudežno razrešilo. Res je, da je to od mene terjalo velik del energije, tako da je morda del procesa tudi velika utrujenost zadnjih deset dni, ki je nisem doslej v življenju še nikoli občutila tako močno. Vmes sem bila velikokrat tudi izrazito razdražljiva, imela sem občutek, da se dogaja nekaj v meni, kar niti malo ni pod mojim nadzorom. Vse skupaj se je poznalo tudi na otrocih in situacija doma je bila večkrat precej napeta. Dobesedno se je v vseh nas nekaj dogajalo. Se mi zdi, da se šele zdaj stvari počasi umirjajo.To je nekako proces do zdaj. Morda se komu ne bo zdelo, da gre za zdravljenje, ampak zdravljenje se odvija na več ravneh. Recimo nerešene stvari nas prav gotovo držijo na mestu in nam zavedno ali nezavedno pobirajo ogromno količino energije. In tudi stvari, ki sem jih razrešila, bodo prav gotovo vplivale na moje življenje.Moj zaključek: zdravljenje se absolutno ne dogaja vedno tako, kot je v glavnem opisano, v smislu, da se dogajajo samo dobre stvari, saj proces privleče ven vse živo, in mislim, da je čisto od posameznika odvisno, kako bo na vse skupaj reagiral. Človek ima v sebi moč, da proces ustavi in ne reagira na impulze, in potem se posledično ne zgodi nič. Absolutno mislim, da bi ljudje v primeru, ko se jim začno dogajat takšni procesi, kot so se meni, potrebovali podporo izkušenega terapevta, ki bi jim bil pripravljen razložit, da gre za proces, ki se mu je potrebno prepustit, kar pa ni vedno lahko in vprašanje je, v kolikšni meri ljudje to zmorejo. Zdi se mi tudi, da večina ljudi marsikaterega od mojih procesov ne bi imenovala zdravljenje, ker ga povezujejo izključno s fizičnim zdravjem in dobrim počutjem, oziroma je vprašanje, če bi vedeli, kaj vse se lahko začne dogajat, če bi si to sploh želeli in bi se odločali za zdravljanje.Seveda je to samo moja izkušnja, lahko da poteka pri drugih ljudeh popolnoma drugače. -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.