RAK

[ozelot]

Ta druga je bližje resnici… sam sliši se kot izjava kakega obupanega zdravnika ali zdravitelja ki ni našel recepta za rešitev sveta.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[tadej pretner]

Cristina wrote: Zanimiva razlaga identit povezanih z rakom. Sama imam tudi eno tako bolezen, ki pa sem jo pridobila pred kratkim ter je neozdravljiva. Rada bi se je znebila, ker zelo telesno trpim. Posledično mi povzroča tudi čustvene težave in ne vem kaj naj naredim. Je sploh možno kaj druga kot samo trpeti do konca življenja? Ne znam si predstavljat, da lahko človek premaga z spontanostjo kot v Sedona metodi neko bolezen, ki je v bistvu neozdravljiva.
Obstaja rešitev?

Za določene težje bolezni morajo najprej obstajati DNK predispozicije, in če obstajajo, lahko takšno bolezen aktivirajo

a) traume

b) strupi v prehrani in/ali izpostavljenost različnim sevalnim obremenitvam,

c) “napačni” modeli razmišljanja (dolga zgodba – ne gre le za relacijo optimizem – pesimizem, ki neposredno vpliva na izločanje specifičnih nevropeptidov in s tem krmiljenje celic, ampak tudi za ujeto energijo, ki jo imamo v odnosih, poslu, strahovih …).

In seveda kombinacije.

In ne gre le za aktiviranje bolezni – telo ima inkodirane samozdravilne mehanizme, ki ne delujejo, če se preveč energije troši v zgornjih treh postavkah.

Ena od slušateljic Šole za bioterapevte, ki je letos maja šolo končala, je imela avtoimuno bolezen, ki je uradno neozdravljiva, danes pa je bejba povsem zdrava. A za zdravje si je vzela čas – sistematično je delala na odpravljanju zgornjih razlogov za bolezen skozi vaje, ki smo se jih učili v šoli + še s čim, kar se je naučila kje drugje. Če le čakaš, kje se boš naletel(a) na kakšnega zdravilca, ki takšno bolezen “zna” pozdraviti, pa običajno zadovoljivega rezultata ni, čeprav obstajajo tudi izjeme.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Cristina]

Dobro, torej, na vas se torej ne morem obrniti za zdravljenje..sem prav razumela? Naredila sem reconection zdravljenje pred 3 meseci, ko tega problema še nisem imela, na vašo pobudo sem začela proces prisotnosti, zdaj pa bi poskusila še šolo za bioterapevte? Tega pa finančno ne bom zmogla. Kje je meja? Odkar delam proces prisotnosti, se še samo jočem, da sploh ne vidim več smisla, sprošča pa se nič. Razen da se mi stalno v mislih pojavljajo negativne misli in obup. Zdi se mi, da za takšne primere kot sem jaz neradi slišite, ker imamo že v štartu tolko balasta na duši. Samo boli, boli….in človek je sam, rodi se sam, živi sam in umre sam. Upam, da je to končna postaja

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Cristina wrote: Dobro, torej, na vas se torej ne morem obrniti za zdravljenje..sem prav razumela?

Profesionalno se ukvarjam s specifičnimi izobraževalnimi programi, ne z zdravljenjem v terapevtskem smislu. Tudi nikjer na moji spletni strani ni ničesar, kar bi kazalo na to, da izvajam terapije (včasih sicer jih, a iz drugih vzgibov, ne kot posel).

Cristina wrote:

Naredila sem reconection zdravljenje pred 3 meseci, ko tega problema še nisem imela,

Pri reconnectionu in drugih kvantnih metodah se procesirajo tako energijski problemi, kot tudi energijski kontrolni mehanizmi, ki te probleme držijo v nemanifestiranem stanju. Zato je treba vedeti, da se lahko včasih po uporabi takšne metode na fizični ravni manifestira nek problem (zdravstvena težava), ki se sicer morda ne bi v tem trenutku, ampak kdaj kasneje in morda v drugi obliki.

Cristina wrote:

na vašo pobudo sem začela proces prisotnosti, zdaj pa bi poskusila še šolo za bioterapevte? Tega pa finančno ne bom zmogla. Kje je meja?

????????Ne vem na osnovi česa sklepaš, da te vabim v šolo za bioterapevte. Omenil sem jo le v kontekstu primera, s katerim sem želel povedati, da so ozdravljive tudi uradno neozdravljive bolezni.

Sicer pa – proces prisotnosti traja 10 tednov. Koliko časa pa ga izvajaš? Dvomim, da kaj dlje, kot teden – dva.

Cristina wrote:

Odkar delam proces prisotnosti, se še samo jočem,

Odlično. Dober znak. Skozi jok se sproščajo/procesirajo notranje napetosti.

Cristina wrote:

da sploh ne vidim več smisla, sprošča pa se nič.

To pa je mnenje tvojega pogojenega uma in v bistvu odpor – za pogojeni um pomeni proces prisotnosti smrt, zato nam v polje “zavedanja” pošilja razne signale in pomisleke, da bi s procesom prenehali.

Cristina wrote:

Razen da se mi stalno v mislih pojavljajo negativne misli in obup.

KAr je zanesljivi znak, da si procesa prisotnosti še kako potrebna.

Cristina wrote:

Zdi se mi, da za takšne primere kot sem jaz neradi slišite, ker imamo že v štartu tolko balasta na duši.

Christina, če je jasno, da nekdo nima konstruktivnih sklepov glede sebe, je nesmiselno komentirati njegove sklepe o kom drugem. Tako da, kar se mene tiče, nimam nič proti, če razmišljaš takole.

Cristina wrote:

Samo boli, boli….in človek je sam, rodi se sam, živi sam in umre sam. Upam, da je to končna postaja

Medvedjo uslugo bi ti naredil tisti, ki bi te tolažil. Premakni že svojo rit in naredi kaj, da bo nehalo boleti.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Cristina]

Pravzaprav niti nisem pričakovala tolažbe. Že od malega sem vedno ostala brez tolažbe in razumevanja, nikoli me niso zavarovali ali me potolažili, te vrste varnosti nisem čutila. Po navadi me je oče ob kakšnem žalostnem dogodku še dodatno potunkal, s tem, da mi je rekel..sama si si kriva, doma bi bla. Vi pa ste tuja oseba, ne poznate me, tako, da ni panike. Mogoče pa me je potolažilo to, da ne vztrajate, da so vse bolezni ozdravljive že same po sebi, samo spucati je treba v sebi.
Nisem mislila, da me vabite v šolo, ampak, da zdaj več ne vem s čim si naj pomagam.
Proces prisotnosti delam 2 tedna ja. Muči me končni rezultat, ker že Brown povdarja, da ni namen se počutiti boljše nasplošno, ampak se izvežbati v zavedanju sedanjega trenutka!!! Mislim, da je to komaj, ne vem, če sploh, pol poti do izboljšanja stanja v katerem smo. Jaz to razumem kot, da se nekako ustavim, preden odreagiram. Zgodi se nek dogodek, ki nam vzbudi določene misli, te misli pa čustva. Zavem se svojih misli in se zavestno odločim kako bom mislila o tem in posledično čutila al kako? Neka vrsta stalne kontrole izbire med pozitivno in negativno mislijo? S katerim postopkom si potem pridobim spontanost, brez kontrolinga izbire med – in +? Al to sploh ni cilj vsega?

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Cristina wrote:
Proces prisotnosti delam 2 tedna ja. Muči me končni rezultat, ker že Brown povdarja, da ni namen se počutiti boljše nasplošno, ampak se izvežbati v zavedanju sedanjega trenutka!!! Mislim, da je to komaj, ne vem, če sploh, pol poti do izboljšanja stanja v katerem smo. Jaz to razumem kot, da se nekako ustavim, preden odreagiram. Zgodi se nek dogodek, ki nam vzbudi določene misli, te misli pa čustva. Zavem se svojih misli in se zavestno odločim kako bom mislila o tem in posledično čutila al kako? Neka vrsta stalne kontrole izbire med pozitivno in negativno mislijo? S katerim postopkom si potem pridobim spontanost, brez kontrolinga izbire med – in +? Al to sploh ni cilj vsega?

Dobrobiti procesa prisotnosti sta dve:

– Odzivanje na zunanje dražljaje izven naučenih ali vsiljenih modelov, pravzaprav izven kakršnihkoli modelov, kar pomeni spontanost

– Naseliti v telo zavest. S tem, ko skozi lajf v telesu zbiramo takšne in drugačne tenzije, se iz njega umika zavestnost, kar vodi v bolezen.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ozelot]

danes sem ujel tole misel:

Rak demonstrira deformisanu ljubav, svodeći je na materijalni nivo

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Avtor]

Prispevki