Radioaktivnost nad Evropo
- This topic has 9 odgovorov, 5 glasov, and was last updated 13 years, 7 months nazaj by
.
-
tadej pretner wrote:
V tale podatek pa močno dvomim. Osebno sem bil namreč v Černobilu in se dobri dve leti klatil po delu Belorusije, ki je bil zaradi radiacije razseljen, pa za takšnele krvavitve nisem slišal. Folk je imel masovno oteklo ščitnico, ampak mislim, da pride do krvavitev takrat, ko je radiacija povečana kakih 1000 krat. Vpraanje je tudi, kaj je vir radiacije. V černobilu je lo dobesedno za eksplozijo in radioaktivni prah, ki ga je nosilo okoli, ima dobo razpada gromozansko dolgo, z njim pa se je “zgodilo” to, da je počasi pronical v zemljo. Na Japonskem pa se mi zdi, da je vir radioaktivnega onesnaženja povsem drugačnega tipa – takšnega, ki ima dobo razpada dober teden.še enkrat za tiste ki ne berete linkov…Poškodovana jedrska elektrarna v Fukušimi ima 1760 ton svežega ali izrabljenega jedrskega goriva (od tega je poškodovan neznan del); černobilski reaktor je imel le 180 ton.
Jedrska elektrarna v Fukušimi oddaja v teh dneh predvsem radiokativni jod in cezij v koncentracijah, podobnih tistim po nesreči v Černobilu leta 1986;
avstrijski raziskovalci ocenjujejo na podlagi mednarodnihmeritev, da se radiokativni jod I-131 dnevno sprošča iz Fukušime v 73% stopnji černobilske vrednosti; dnevne doze v okolje sproščenega cezija Cs-137 pa dosegajo 60% černobilske vrednosti. Razlika med obema nesrečama je trenutno v tem, da se je pri černobilski nesreči hipoma sprostilo v ozračje veliko različnih radioaktivnih elementov naenkrat; v elektrarni Daiichi pa se trenutno sproščajo največ hitro hlapljivi elementi, kot so žlahtni plini, jod, cezij, telurij ipd.. Toda ravno ti elementi so tudi v černobilski nesreči naredili največ škode na življenje v okolju. Natančna stopnja sevanja ni povsem znana, a se s pomočjo mednarodnega sistema merjenja skuša postaviti približno oceno, pravi dunajčan Gerhard Wotawa iz avstrijskega Inštituta za metereologijo in geodinamiko.
Ocenjuje, da je prva 2 dni po nesreči v okolje vsak dan izšlo vsaj 1.2 do 1.3 × 1017 becquerela radiokativnega sevanja. V 10 dneh po eksploziji se je v Černobilu sprostilo v okolje 1.76 × 1018 becquerela joda-131, kar je samo 50% več, kot se ga je domnevno sprostilo v Fukušimi. Pri tem še ne vemo, kako dolgo bo na japonskem to stanje še trajalo in v kaj se še lahko nesreča razvije. Podobno je s cezijem-137, ki je na podobni stopnji kot v Černobilu (tam je bilo 8.5 × 1016 becquerela Cs-137). Zaenkrat so na japonskem poročali o relativno majhnih vrednostih v zemlji, vodi in hrani samo zato, ker je večino radioaktivnega materiala odpihnil veter na Pacifik; a kaj bo, če se bo veter obrnil proti severozahodu?
Glavna težava je tudi, da se ravno jod in cezij zelo hitro vežeta v človeška tkiva; jod v ščitnico; cezij se pri človeku veže v mišice, kjer pri njegovi razplolovni dobi 30 let traja najmanj 10 – 100 dni, da se ga polovica izloči iz telesa. Radiokativni izotopi predvsem poškodujejo DNK; otroci, ki vdihavajo jod-131 razvijejo raka na ščitnici 10 ali več let po nesreči; odrasli ljudje so na srečo bolj odporni. Prejšnji teden je v ZDA izšla študija, ki ugotavlja, da se zaradi joda-131 še danes pojavljajo vedno novi primeri raka na ščitnici zaradi černobilske nesreče v nezmanjšanem obsegu v najbolj prizadetih območjih, kot so Ukrajina, Belorusija in Rusija (in celo širše v manjšem obsegu). Glede posledic cezija-137 si znanost ni enotna, a številni ugledni znanstveniki trdijo, da ta černobilski cezij-137 še vedno povzroča na tisoče primerov rakavih obolenj po celi Evropi!
Ste vedeli, da je samo v drugi eksploziji vodika umrlo kar 11 delavcev v elektrarni? Da o 2 nesrečnikih, ki sta stala brez škornjev v radiokativni vodi in jima zdravijo opekline na nogah, ne govorimo? “Kontaminirana voda je imela 10.000-krat višjo radiacijo, kot je v vodi, ki kroži v normalno delujočem reaktorju,” je dejal predstavnik japonske jedrske agencije. Poškodbe reaktorja št. 3 so morda hujše, kot so sprva domnevali. Še bolj nevaren kot ostali je tudi zato, ker je edini, ki v gorivni mešanici uporablja plutonij in ne uran. Po mneju nekaterih strokovnjakov bi v primeru, da sredica doseže temperaturo 4000°, lahko prišlo posledično do eksplozije reaktorja in do izpusta res ogromne količine številnih eksotičnih radiokativnih elementov v ozračje.
Samo za dan 22. marec so ocenili (“izmerili”) sledeče količine radioaktivnega izpusta:
– žlahtni plini: 2 × 10+18 Bq (izotopi kriptona Kr-83-88; ksenona Xe-133-138);
– jod 2 × 10+17 Bq (izotopi: I-128, I-129, I-130, I-131, I-131, I-133, I-134, I-135);
– cezij: 3 × 10+16 Bq (izotopi: Cs-134, Cs-136, Cs-137, Cs-138);
– telurij: 9 × 10+16 Bq (izotopi: Te-125m, Te-134);
– rubidij (izotopi Rb 88-89);
– antimon (izotopi Sb 125-131):
– brom (izotopi 83-84).
Prvič v zgodovini je bilo huje poškodovanih več jedrskih reaktorjev istočasno, zato nihče ne more z gotovostjo trditi, kakšne bodo posledice na okolje in življenje!
Referenca: Information Report – IRSN publishes assessment of radioactivity released by the Fukushima Daiichi Nuclear Power Plant (Fukushima I) through 22 March 2011.http://www.irsn.fr%2FEN%2Fnews%2FDocumen
ts%2FIRSN_fukushima-radioactivity-releas
ed-assessment-EN.pdfIz prve roke ena zanimiva zgodba, ki kaže na to, kako strah in skrb “kaj bo” v kombinaciji z radiacijo, vplivata na zdravje.
Specifika Černobilske nesreeče je bila torej v tem, da je prilo do enkratne eksplozije, v kateri se je v zrak dvignilo ogromno “radioaktivnega prahu”. Ta prah je v večjih količinah padeel na zemljo najprej cca 110 km od Černobila, v Belorusiji (v okolici mesta Gomelj), nato pa na Poljskem, tik za mejo z Belorusijo. Ta področja so izselili. No, slabih 10 let po tej nesreči pa je Smelt, v katerem sem bil takrat zaposlen, v Gomelju začel delati dispanzer za ožarčene v Černobilu. In kam naseliti naše delavce? – v bivši pionirski camp, ki je bil na razseljenem območju. Tam je bila vsa infrastruktura, tako, da smo naselje nekoliko obnovili, pa je bilo “priimerno” za lajf (seveda pa je bilo kontaminirano vse, kar je tam raslo – zelenjava, predvsem krompir …). Povedali so nam, da radiacija počasi pronica v zemljo in takrat naj bi bila na 10 centimetrih.
Ob tem naselju je tekla (in e teče
) reka Sož – zelo velika, plovna. No in jaz sem bil direktor tega naselja, in ker je lo za projekt, pomemben za Belorusijo, so k nam pogostokrat prihajali (med drugim) vrhunski Beloruski zdravniki. Enkrat smo skupaj večerjali in z enim od njih sem se zapletel v pogovor o radiaciji. Povedal mi je, da se v živalih kopiči v kosteh in pa to, da so nekatere ribe iz reke sož radioaktivne (recimo ščuka), nekatere pa ne (recimo krap). Na prvi pogled je bila ta informacija videti nesmiselna, saj vendnar krap išče hrano po blatu (kamor se je vsedala radiacija), ščuka pa jo lovi v različnih plasteh vode in z dnom reke nima fizičnega kontakta. A ko stvar pogledaš iz energijske plati, je vse jassno. čuka je lovec, ves čas napeta, energijsko nepretočna, zato se radiacija vanjo preprosto “ujame”. Krap pa je lenoben, boli ga qu… za vse. Energijsko pretočen, in radiacijo je preprosto “spustil skozi sebe”.
Tako je tudi pri ljudeh. Če si prestrašen, zaskrbljen, pod stresom, …, se v tebi “ujame” vse živo, sicer pa ne. Skratka, praznina pomaga tudi pri radiaciji. In jaz se sploh nisem sekiral – nekajkrat sem si privočil celo jurčke, ki so na kontaminiranem območju precej dobro rasli. Brez zajebancije …
Aha ..zdej je pa men jasno zakaj …npr kakšenmu človečku ne pride tud radiacija do živega …ker je len pa boli ga …
Lahko pa gledamo s tega stališča …krap npr.ima ogromno maščobe …ščuka pa je bolj šlank …
Mogoče je pa tuki tud maščoba krivec …ker tuki se po moje te ribice razlikujejo …v deležu maščobe…Drugače se pa spomnim tega Černobila …in sicer prav zaradi čudne izkušnje , ne mene ampak moje pokojne stare mame …pač ni bila pozorna na poročila …pa na sevanje …
Moja pokojna stara mama je vedno dajala na noge , ker so jo bolele …al liste zelja ali pa jelševo listje…je bila mnenja da to pomaga …
In takrat je naredila enako ..in rezultat …opekline …sicer ne tako močne ampak ..rdečina ( ponavadi ni bilo nič) …potem se je spomnila kaj ga je polomila …
tako da s temi stvarmi se ravno ni za hecat …
Se pa spomnim tudi ..ko smo v šol pri fizikii merli z Geigerjevem števcem …je takrat kar veselo ropotalo …tudi pri nas v Sloveniji…
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.