Preseganje ega?

[Nataša]

tadej pretner wrote: In ponavadi je govora o odpuščanju in problematiki sodb, vendar pa Jezus v Tomaževem evangeliju pravi tudi:
“Prekleti naj bodo Farizeji! So kakor pes, ki spi v krmnem koritu za živino; ne je iz korita niti ne pusti jesti živini.”

Meni je zanimiva predvsem tale zadnja izjava. Zadnje čase sem namreč večkrat razmišljala o tem, kakšen naj bi bil samouresničen človek. Seveda je to lahko samo moja predstava, ker tega pač ne vem iz izkušnje. Ampak vsa razmišljanja vodijo v smer, da takšen človek deluje po notranjem vzgibu, impulzu, ki pa seveda ni več pogojen. Takšen človek po mojem mnenju čisto preprosto naredi tisto, kar začuti, podobno kot majhni otroci. Če jih recimo opazujemo, lahko vidimo, da izražajo cel diapazon čustev in še zdaleč ni vse samo smejanje in zabava. Spomnim se recimo situacije, ko je bil moj mlajši sin še majhen in en dan sem bila strašansko napeta, kar je začutil. Seveda ni vedel, za kaj gre, začutil je pa to energijo tudi v sebi in se je nanjo preprosto odzval tako, da me je z vso silo brcnil v nogo. Takrat mi seveda ni bilo čisto nič jasno zakaj. Takšno dejanje tudi nima za posledico nobene karme, ker je narejeno brez vsake misli in tudi podzavestnih travm je še malo. Da bi odrasel človek lahko spet prišel v to stanje, mora vse nabrano v vseh letih življenja počistiti, kar je pa velik zalogaj.

V končni fazi lahko preberemo tudi raznorazne zgodbe o tem, kaj vse so počeli razsvetljeni učitelji, da bi k pameti spravili svoje učence: jim po impulzu rezali prste, Jezus je menda tudi v besu razmetal vse mize na tržnici prodajalcev, Babaji je menda večkrat s palico pošteno udaril kakšnega učenca in podobno. Torej je lahko Jezus dal tudi sodbo (ki je to samo v naših očeh), ker je začutil, da je v neki situaciji pač potrebna. Je pa seveda odvisno tudi od tega, komu je govoril. Nekomu drugemu bi o isti stvari lahko povedal čisto nekaj drugega, ker bi ta človek potreboval drugačno zgodbo, da bi razumel svojo dualnost.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Nataša wrote:

tadej pretner je napisal/a:

In ponavadi je govora o odpuščanju in problematiki sodb, vendar pa Jezus v Tomaževem evangeliju pravi tudi:
“Prekleti naj bodo Farizeji! So kakor pes, ki spi v krmnem koritu za živino; ne je iz korita niti ne pusti jesti živini.”

Meni je zanimiva predvsem tale zadnja izjava. Zadnje čase sem namreč večkrat razmišljala o tem, kakšen naj bi bil samouresničen človek. Seveda je to lahko samo moja predstava, ker tega pač ne vem iz izkušnje. Ampak vsa razmišljanja vodijo v smer, da takšen človek deluje po notranjem vzgibu, impulzu, ki pa seveda ni več pogojen. Takšen človek po mojem mnenju čisto preprosto naredi tisto, kar začuti, podobno kot majhni otroci. Če jih recimo opazujemo, lahko vidimo, da izražajo cel diapazon čustev in še zdaleč ni vse samo smejanje in zabava. Spomnim se recimo situacije, ko je bil moj mlajši sin še majhen in en dan sem bila strašansko napeta, kar je začutil. Seveda ni vedel, za kaj gre, začutil je pa to energijo tudi v sebi in se je nanjo preprosto odzval tako, da me je z vso silo brcnil v nogo. Takrat mi seveda ni bilo čisto nič jasno zakaj. Takšno dejanje tudi nima za posledico nobene karme, ker je narejeno brez vsake misli in tudi podzavestnih travm je še malo. Da bi odrasel človek lahko spet prišel v to stanje, mora vse nabrano v vseh letih življenja počistiti, kar je pa velik zalogaj.

V končni fazi lahko preberemo tudi raznorazne zgodbe o tem, kaj vse so počeli razsvetljeni učitelji, da bi k pameti spravili svoje učence: jim po impulzu rezali prste, Jezus je menda tudi v besu razmetal vse mize na tržnici prodajalcev, Babaji je menda večkrat s palico pošteno udaril kakšnega učenca in podobno. Torej je lahko Jezus dal tudi sodbo (ki je to samo v naših očeh), ker je začutil, da je v neki situaciji pač potrebna. Je pa seveda odvisno tudi od tega, komu je govoril. Nekomu drugemu bi o isti stvari lahko povedal čisto nekaj drugega, ker bi ta človek potreboval drugačno zgodbo, da bi razumel svojo dualnost.

Tako je, Nataša. Sem tisti citat tudi namerno izbral, ker me je zanimalo, kako ga bo komentirala Zofka.
Pred časom je nekje Brezo napisal, da je joginu vse isto, ne glede na to, kaj se dogaja. Ti pristopi so za nas neživljenjski. Tisto, ko pravim – vnesti noto nepogojenosti v pogojen svet, ne pomeni, da si brez čustev, ampak da na čustva nisi vezan. Izražaš veselje, izražaš žalost, karkoli – enostavno impulze, ki pridejo, prepustiš skozi sebe. Poanta je le, da jih znaš resnično prepustiti in jih živeti zgolj takrat, ko pridejo. Večino problemov imamo zato, ker impulzov, s katerimi “imamo opravka”, ne znamo spustiti skozi sebe – to “prepuščanje skozi sebe” ni nič drugega, kot sprejemanje. Sprejemanje torej ne pomeni, da moraš biti pri vseh stvareh mrtvo hladen, ampak da se jim ne upiraš.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[strelka]

zanimivo Nataša…
če premisliš tko …kar tale Jezus govori v tem evangiliju …
Da je samo človek …in to je po moje bistvo tega vse ga skupaj ..da je samo človek …
Ljudje smo taki …smo svetli in temni …ljubimo in sovražimo …in da Boga nosimo vsebi ..
tko kot tista indijanske legenda …v človeku sta dva volkova ..en je dober eden je slab …bistvo pa je ker bo prevladla v nas.

Posebej je zanimiv tale citat …kdor bo razumel moje besede …ne bo umrl oz. ne bo iskusil smrti..tako nekako …
No jaz sem zaenkarat 100% prepričana da bom umrla

Drugače sem pa najdla tale citat…

Jezus je zagledal dojenčke, ki so sesali pri svojih materah.
Svojim učencem je rekel: “Ti dojenčki so kakor
tisti, ki bodo prišli v nebeško kraljestvo.”

Vprašali so: “Torej bomo prišli
v nebeško kraljestvo kakor otroci?”

Odvrnil jim je: “Ko boste dva združili
v eno in boste naredili, do bo znotraj enako kakor zunaj in zunaj

enako
kakor znotraj in zgoraj enako kakor spodaj, ko boste povezali moškega
in žensko v eno, tako da moški ne bo več moški in ženska ne več ženska,
ko bo oko oko in roka roka, stopalo stopalo, podoba pa podoba, takrat
boste prišli v nebeško kraljestvo.”

če pa gledam zdej iz zgodvinskega stališča …križarske vonje , pokoli…nasilno pokristanjevanje …

jp prinesel je meč in ogenj …

Saj pravim ..vačsih so rekli že stari ljudje …tko če bereš Sveto pismo ..al se ti svet obrne na glavo …postaneš razvetljen al pa se ti zmeša …

Sem pa mal pokukala ..no me je zanimalo , ker tale evangilij nisem poznala..sem pa najdla tole razlago , kakšno naj bi bilo sporočilo tega evangilija…

Kaj je glavno sporočilo TOMAŽEVEGA EVANGELIJA? 1. Bog ni v morju ali v zraku, pač pa v nas in zunaj nas, tukaj in zdaj. In poznavanje samega sebe je nujni pogoj za odkritje Boga. To je radikalno sporočilo Tomaževega evangelija. 2. Evangelij prikazuje Jezusa, ki ne zavrača le Judovskih predpisov, temveč vse zunanje predpise, kajti ti niso pomembni. Namesto tega zahteva: ozdravite bolne, jejte kar vam postrežejo. Človeka ne omadežuje tisto kar gre v usta, ampak tisto kar gre iz njih. 3. Govori v evangeliju nam kažejo, kako lahko delimo najglobljo resnico. Resnico, do katere se ne moremo dokopati z nobeno raziskavo. Do katere pa se lahko dokoplje iskalec resnice. 4. Če sprejmemo njegove nauke tako popolnoma, kot da pijemo iz njegovih usta, bomo postali kakor on. O tem govori Pavel, ko pravi: “Živim pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus.” Vsakdo je lahko kakor Jezus, vsakdo ima to možnost. Številni bi radi bili tako, a le malo jih res postane. V Tomaževem evangeliju Jezus pravi: “Veliko jih je okoli vodnjaka, ampak nobenega ni v vodnjaku.” To so besede, ki se ti vtisnejo v spomin. Bolj ko razmišljamo o njih, bolj se nekaj odkriva. Tako takrat, ko govori v prispodobah, kot takrat ko nas pozove: “Išči in našel boš. In kdor bo našel, se bo čudil in bo zmeden.” 5. (Logion 22) Ločena moški in ženska bosta eno, zunaj in znotraj bo enako, v poštenju in pravičnosti moramo dovoliti roki, da je roka, stopalu, da je stopalo. Jezus pravi, da moramo svet gledati in ga sprejemati prav takega kot je. Po drugi strani pa moramo odpraviti delitev, ne smemo soditi in ločevati na znotraj in zunaj, zgoraj in spodaj, na moškega in žensko. To niso določbe o veri, temveč smernice na poti v nebeško kraljestvo. 6. Evangelij vsebuje najgloblje Jezusove nauke, ki se zrcalijo tudi v Novi zavezi. Njegove prispodobe so kakor najgloblji nauki drugih velikih verstev. V katerih so luč, ogenj, izviri in življenje prispodobe neizrekljivega – božanskega. 7. Prvo moramo spoznati sebe, da bi lahko spoznali vse drugo. 8. Moramo se zavedati, da smo minljivi in da nič ni večnega razen…. 8. Postavljeni smo pred izbiro. In za to gre v življenju. To spoznate v Tomaževem evangeliju. Na vrh

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[AVATAR]

Meni pa je ta Tomaž vseč…zanimivo se izraža…stari ima stil

Lepo je če deliš

[glas]

Brezo wrote: …gita opisuje dogodke, ki so se zgodili pred 5000. leti…Različni avtorji dogodke pač tolmačijo različno…Dejstvo pa je da je Krišna bil Avatar…to pa pomeni da vsako dejanje, ki ga je storil ima večplastni pomen…materialist bo videl samo fizično raven, duhovnjak bo videl še mal duhovnega nauka, modrec bo pa videl bistvo…

Podobno velja za Jezusova učenja, pravtako za učenja katerega drugega razsvetljenega mojstra…
Zelo zanimivo, da delovanje Jezusa naj ne bi bilo le njegovo, bil je v službi višjega mojstra, ki je deloval skozi Jezusovo bitje vsa tri leta svojega javnega delovanja, ta mojster bi naj bil Kristus Maitreja…

tadej pretner wrote: …Obstajajo namreč indici, da je izvorno Jezusovo učenje vsebovalo tudi iniciacije.
Sveti
teksti pa so bili pogosto namerno tako predelani, da se je bit
izgubila. Origenes (185-254) recimo pravi, da so “evangelisti skrili
razlago, ki jo je dal Jezus ob več prilikah.” (tole naj bi se nanašalo
na reinkarnacijo.

Ja nekako je javna tajna, da je Jezus učil
reinkarnacijo, pa še kaka druga učenja, ki so jih na poti raznih
recenzij, koncilov itd sodobni farizeji zbrisali, odstranili,
zaklenili,…

tadej pretner wrote: Evo, podajam pa še par citatov iz Tomaževega evangelija. Jih razumeš?
1.-
Jezus jim je rekel: “Če se postite, grešite zoper sebe, če molite,
boste obsojani, in če dajete miloščino, škodujete svojemu duhu.”

2.-Jezus
je rekel: Ljudje morda mislijo, da sem na svet prišel zato, da bi mu
prinesel mir. A ne vedo, da sem prišel, da bi na zemlji zasejal razdor:
vojno, meč, ogenj.

3.-Jezus je rekel: Kdor ne zasovraži očeta in
matere, ne more postati moj učenec in kdor ne zasovraži svojega brata in
sestre ter ne nosi križa kakor jaz, mi ne bo enak.

1.-Tukaj vidim nekako isto pogruntavščino, ki jo je že Buda pogruntal,
ko se je šel asketsko življenje, da je skoraj umrl od lakote in uvidel
zmoto odpovedi fizičnemu, ko je to pogruntal je zgubil tudi zadnje
učence, ker so ga razumevali, da je omagal,… molitev k Bogu tipa
kristjanov je vedno odraz ločenosti, nikoli odraz enosti z Njim, kar je
malo čudno, če je že Jezus sam izgovoril, ”Oče in jaz sva eno in
isto.” Toraj bi bila molitev lahko le samogovor če živiš Enost, nikakor ne več priprošnja k nekemu Bitju izven sebe… Glede miloščine pa je enakega mišljenja tudi Sai Baba, miloščina
naj ne bi bila dobro delo…

2.-Tukaj je velik del sporočila namenjen predvsem Judom, ki so
pričakovali Mesijo v obliki nekeka novega kralja Davida, ki bo z mečem in vojsko osvobodil narod Judovski in ”njihovo ozemlje” in jim osvojil veliko kraljestvo v vsej slavi…
hehe, drugače pa je Jezus nekako napovedal tisočletja čiščenj vojn itd,
vse do danes (preden bo njegova energija imeja sploh prostor v svetu), predvsem pa našo notranjo duhovno vojno, ki jo ima vsakdo
ko zakoraka na pota Duha… Jezus je prišel z nalogo prinesti energijo
brezpogojne ljubezni v svet, je pa vedel, da bo potrebno kakih 2000 let
da to obrodi in se bodo lahko začeli obirati sadovi…

3.-To je dokaj huda izjava, če jo preberemo tukaj, danes in z sedanjim
razumevanjem… Takrat pa bi morda bila na mestu, za dosego učinka, ki
ga je želel… Že danes so ljudje tako močno čustveno navezani na
družino, partnerja, otroke, da nekako ravno tu potem padajo na
preizkušnji brezpogojne ljubezni… Nekako se mi zdi, da je želel
povedati svojim sledilcem, kako močno se bodo morali odpovedati svojim
željam nižje narave, svojim čustvenim oklepom, ki so jih gojili do
bližnjih in se podati za njim, na pot izkušanja najvišjih duhovnih
resnic…

tadej pretner wrote:

glas je napisal/a:

Drugače pa ne gre samo za boj ego – Duša, lahko se tudi drugi deli v nas bojujejo med sabo in se ne zmorejo sprejeti… Mir in harmonija nastaja v osnovi iz popolnega sprejetja samega sebe, popolnega razumevanja, vseh kotičkov osebnosti (temnih in svetlih) in nato integriranje ”Višjega Jaza” kot vsakdanje osebnosti.

Se z vsem strinjam, drugače doživljam le prvi del prvega stavka. Sploh nimam občutka, da se duša (pa ji reciva notranji opazovalec) in ego med seboj borita. Bolj se za preživetje bori ego kot tak, in te zato usmerja na preteklost in prihodnost, saj pomeni stanje tukaj in sedaj, v katerem pride na plan notranja bit, zanj smrt…

Ma ne vem če je glih tako, ker v teh občutkih se tudi ego udobno počuti, čeravno je neaktivem, navidezno mrtev… tako navidezno mrtev je tudi človek, ko gre spat in se zjutraj prebudi čisto prerojen… tako jaz doživim tudi to, da se moj ego ne čuti več ogroženega s temi stanji ampak je zadovoljen, da v njih prehajam, ker se nato ves prerojen lahko prebudi in deluje v novih vibracijah, ki jih od tam dobi in v novih energijah…
Če se ego bori s temi stanji, potem je ponavadi še vedno prisotna težnja, po odpravi ega, oziroma ego še vedno ni sprejet kot polnopravni delež lastnega bitja.

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Anonimnež]

Matr ste se razpričal o Jezusu…več kot pa pričajo u crkvi…

Evo za mal boljše tazumevanje…zlasti tisto e Esenih, zgodovinskem ozadju ipd….

Učitelj pravičnosti in Kumranski rokopisi

Lepo je če deliš

[Nataša]

strelka wrote: zanimivo Nataša…
če premisliš tko …kar tale Jezus govori v tem evangiliju …
Da je samo človek …in to je po moje bistvo tega vse ga skupaj ..da je samo človek …

Hm, na nek način da, vendar mora presečt običajen pogled na to, kaj pomeni biti človek. Vse to je res, da smo svetli in temni, samo če pogledaš recimo jezo pri otroku in pri odraslem, je med njima bistvena razlika: jeza odraslega človeka je obremenjena, običajno izhaja iz strahu ali bolečine, in človek jo nosi v svoji podzavesti ves čas, dokler je en zunanji trigger pač ne sproži, otrokova jeza pa je trenutna – nekaj ga razjezi in zato recimo v besu zabriše igračo, toda že naslednji trenutek na to pozabi in je spet dobre volje. Podobno kot ona zgodba iz Tollejeve Nove zemlje, ko govori o dveh (mislim da) labodih, ki se skregata zaradi samice. Ko je prepir končan, gresta vsak v svojo smer, preprosto zamahneta s krili in s tem sprostita vso napetost, in zgodba je zanju končana, za razliko od človeka, ki včasih tudi celo življenje prežvekuje in podoživlja neko situacijo.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki