Preseganje ega?

[Ceres]

Robert, ne razumem te cisto dobro. Se pravi si dosegel cilj, kot ga opisujes, problematiziras pa nacin, s katerim si to dosegel. Tudi ne vem, ali tisto o preskakovanju zerjavice govoris simbolicno, ali dejansko. Za ego smo ugotovili, da nam pomaga ziveti, ga je pa obcasno dobro utisati. Glede tega so poznane zen tehnike, ki skusajo ego in racio sokirati, zmesti, prevarati, da vsaj za hip utihne in neha s svojim: to je nemogoce, to se ne da, ne bodi nor, moras to itd. Meni se taki triki ( ti jim pravis prevare, pa mislim, da govoriva o istem) ne zdijo nekaj slabega. Jaz ugotavljam, kako te zadeve neverjetno delujejo na otrocih. Zato je spomin na nase obcutke v otrostvu vcasih dober nacin za stik z naso duso.

Lepo je če deliš

[Robert]

Normal
0
21

false
false
false

MicrosoftInternetExplorer4

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}

Ceres , Tadej in ostali…. Mene je zgleda kr težko razumet
oz. moj način razmišljanja , razumevanja… pa ja , skok čez žerjavico je seveda
simboličen. Bom poskušal ti drugače razložit, kako jaz to dojemam. Na tem
nivoju zavesti , ki je nad fizičnim ,
emocionalnim in mentalnim , se ne moreš obdržati , dokler se v celoti ne soočiš
, izkusiš in sprejmeš (pomiriš) z nižjimi vidiki bivanja. Občutek enosti ,
lahko spoznaš v odnosnosti do občutka ločenosti , ki je značilen za ego in
njegov način dojemanja … ne moreš ga zaobiti. Občutek enosti pride skozi
občutek ločenosti , skozi bolečino , ki mu botruje …Luč posveti skozi temo…da
bi videli luč , potrebujemo temo…. dokler se upiraš žalosti , tudi sreča ne
more priti , dokler se upiraš sovraštvu , ne moreš izkusiti ljubezni , dokler
se ne pustiš ponižati , osramotiti , zavreči , ….no zdaj ti je verjetno že
jasno , kako to gre oz. kako jaz to dojemam.

In kje sem zdaj
v tej zgodbi zataknjen jaz?… Uprl sem se , uprl bolečini , sramu , strahu ,
ponižanju , uprl sem se vsem »negativnim« aspektom moje osebnosti , osebnosti
drugih , odnosov z drugimi. Upiral sem se toliko časa ,dokler je moje telo to
še lahko preneslo. Ker pa ima tudi fizično telo svoje omejitve , se je na koncu
sesulo tudi to.

Krči , tresavica , napetosti telesa , so začeli odslikavati
moje notranje konflikte tudi navzven.

Skrivanje tega pred drugimi , je to samo še krepilo. Beg je
postal moj edini »zaveznik« , umik izpred oči drugih , moja »rešitev«. ….

Zdaj čakam Tadeja
, da najde še enega člana za tečaj equilibriuma , in če tega 1 postavimo pred
nas 6 , dobimo 16 in če k temu prištejemo še moje štiri entitete , ki jih baje
imam v sebi ,lahko v kratkem začnemo s procesiranjem tega sranja in pol jaz
končno dobim svoje življenje nazaj v svoje roke , Tadej in vsi ostali pa mir
pred mano in tem mojim nakladanjem. Amen in

Srečno

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Robert wrote:

Normal
0
21

false
false
false

MicrosoftInternetExplorer4

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}

Ceres , Tadej in ostali…. Mene je zgleda kr težko razumet
oz. moj način razmišljanja , razumevanja… pa ja , skok čez žerjavico je seveda
simboličen. Bom poskušal ti drugače razložit, kako jaz to dojemam. Na tem
nivoju zavesti , ki je nad fizičnim ,
emocionalnim in mentalnim , se ne moreš obdržati , dokler se v celoti ne soočiš
, izkusiš in sprejmeš (pomiriš) z nižjimi vidiki bivanja. Občutek enosti ,
lahko spoznaš v odnosnosti do občutka ločenosti , ki je značilen za ego in
njegov način dojemanja … ne moreš ga zaobiti. Občutek enosti pride skozi
občutek ločenosti , skozi bolečino , ki mu botruje …Luč posveti skozi temo…da
bi videli luč , potrebujemo temo…. dokler se upiraš žalosti , tudi sreča ne
more priti , dokler se upiraš sovraštvu , ne moreš izkusiti ljubezni , dokler
se ne pustiš ponižati , osramotiti , zavreči , ….no zdaj ti je verjetno že
jasno , kako to gre oz. kako jaz to dojemam.

In kje sem zdaj
v tej zgodbi zataknjen jaz?… Uprl sem se , uprl bolečini , sramu , strahu ,
ponižanju , uprl sem se vsem »negativnim« aspektom moje osebnosti , osebnosti
drugih , odnosov z drugimi. Upiral sem se toliko časa ,dokler je moje telo to
še lahko preneslo. Ker pa ima tudi fizično telo svoje omejitve , se je na koncu
sesulo tudi to.

Krči , tresavica , napetosti telesa , so začeli odslikavati
moje notranje konflikte tudi navzven.

Skrivanje tega pred drugimi , je to samo še krepilo. Beg je
postal moj edini »zaveznik« , umik izpred oči drugih , moja »rešitev«. ….

Pravzaprav ni v tem nič tako zelo nenavadnega. Dejstvo je, da svet dojemamo/sprejemamo na čustveni ravni. Na mentalni ali duhovni ravni lahko napreduješ brez interakcije z ljudmi, na čustveni pa le skozi izkušnjo. Zato lahko človek na intelektualni ravni vse razume in pametuje, “kako bi bilo treba”, ampak živi pa tisto, kar ustreza njegovi čustveni zrelosti. In iz te ravni izhaja vsa reaktivnost. Močan mental lahko reaktivnost do neke mere obvlada, cena, ki jo za to plačaš, pa so ekstremne fizične tenzije in vrenje čustvene energije v ozadju, za oboje pa je jasno, kam vodi.

Robert wrote: Zdaj čakam Tadeja
, da najde še enega člana za tečaj equilibriuma , in če tega 1 postavimo pred
nas 6 , dobimo 16 in če k temu prištejemo še moje štiri entitete , ki jih baje
imam v sebi ,lahko v kratkem začnemo s procesiranjem tega sranja in pol jaz
končno dobim svoje življenje nazaj v svoje roke , Tadej in vsi ostali pa mir
pred mano in tem mojim nakladanjem. Amen in

Srečno

Moram reči, da sem potem, ko sem prebral tale tvoj post, najresneje razmišljal, da bi te naknadno priključil k začetni skupini equilibriuma, saj se pri eq ukvarjamo natančno s stvarmi, o katerih pišeš. Ampak res ne gre. Če vzamem tebe, moram še nekoga – precej vaj je namreč koncipiranih tako, da delamo v parih. Ampak dodatnih dveh pa prostor fizično dejansko ne prenese – kar se dimenzij prostora tiče, bi bilo optimalno tevilo udeležencev že itak okoli 15, nas pa je že sedaj 22.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Robert]

No , meni se zdi krasno , da me razumeš oz. da razumeš zakonitosti , ki delujejo na teh “nižjih” ravneh in način , kako vplivajo na celostno podobo nas samih….pa sej ne , da bi kdaj podvomil v tvoje razumevanje…
Kot kaže , je pri meni ravno čustvena komponenta tista , ki najbolj šepa , s tem pa tudi odnosi z drugimi…praktično nimam ne odnosov in ne čustev . Če pa že pridejo , pridejo v ogromnih količinah , z njimi pa vsa krama (destruktivne oblike), ki sem si jo nakopal od kdo ve kdaj in od kdo ve kje….Aja , pa še kdo ve zakaj…en razlog bi že moral bit. In zdaj je tako … če utišam kramo (neg. miselne vzorce) lahko verjetno sprejmem čustva (sprocesiram) Če utišam čustva , lahko sprejmem(ozavestim) kramo. Če pride oboje , zgubim kontrolo. Pravzaprav ego zgubi kontrolo…kdo drug bi sploh rabil kontrolo kot moj pogojeni del. Kdo drug bi sploh rabil bit sprejet od drugih , kot del , ki se počuti ločenega. Kdo drug bi se tako boril za svoj obstoj , za preživetje kot del , ki je izmišljen(iluzija). Če bi bil resničen , se mu ne bi blo treba borit za obstoj , za priznanje drugih….očitno si dobro ocenil , kam je treba prestavit moje poste…v preseganje ega seveda. No , zdaj pa še eno vprašanje….včasih pojem sendvič , počutim se pa kot da bi pojedel žogo. Drugače povedano , moj želodec oz. predel okrog njega se včasih (no ja … večkrat) napihne kot balon. Ima to kakšno povezavo s psiho? Mogoče tle tiči kakšna blokada , neozaveščen vzorec?

Hvala , Robi

Lepo je če deliš

[Ceres]

Tadej, svet dojemamo/sprejemamo samo na custveni ravni? Ampak custva pa procesiramo skozi mental a ne?

Lepo je če deliš

[Robert]

Če lahko jaz povem svoje mnenje , itak ga ne rabiš sprejet kot resnico , pa naj potem Tadej pove , kako je s tem. Spet pa je odvisno , kaj si kdo predstavlja pod pojmom mental ali mentalno polje. Jaz si to polje predstavljam kot polje , kjer so shranjeni vsi podatki , vse “resnice” , ki smo jih prejeli in si nabrali skozi življenje. Tu so npr. podatki , kdo smo , kaj smo , kakšni smo , kakšni so drugi , kakšno je življenje, kako stvari delujejo , kaj zmoremo in česa ne itd. Tu se čustva prevajajo oz. razlagajo v slike , misli itd. Na podlagi teh slik , podkrepljenimi s čustvi , se nam odraža naša “realnost”. Skratka , realnost , ki jo doživljamo je odraz naših prepričanj , ki po mojem razumevanju zapisana v mentalnem polju. Če imamo npr. v mentalu sliko sebe , kot večvrednega od drugih , se bomo tako tudi doživljali…če imamo prepričanje o drugih kot o sovražnikih ali nasprotnikih , jih bomo kot takšne tudi dojemali , in obratno. Kot polje oz. nivo , kjer se stvari procesirajo , pa jaz razumem kot polje zavedanja ali zavest. Nivo , ki je nad fizičnim , čustvenim ali mentalnim. Nivo v katerem se zavedamo svojih misli kot misli , prepričanj kot prepričanj , čustev kot čustev, bolečine kot bolečine itd. Polje v katerem se ne navezujemo na slike , ki so v mentalu, na čustva , na fizično telo oz. se z njimi ne istovetimo , ampak jih preprosto opažamo , zaznavamo , se jih zavedamo (neosebno , distancirano).Evo , tole bi bla moja slika realnosti , ki pa je spet samo slika in nič več.

Lepo je če deliš

[Ceres]

Hm, jaz sem pa bolj kmečko dekle, pa si to bolj simpl predstavljam: svet ne doživljamo samo skozi čustva, ampak tudi čute in mental. Problem je, če potem ena od teh stvari postane gospodar. Čustva in občutke imamo itak večinoma neozaveščene, potlačene in potem je štala. Ne vem pa, če se jih da sprocesirati kar takoj iz praznine. Mogoče sčasoma človek postane tak majster. Povprečni človek mora pa neko čustvo najprej ozavestit, uporabit tudi malo logike – in tu je na delu mental. Tu se sicer res ni fajn ustavit, ker lahko nastopi škoda, zmeda itd in je treba naprej do točke, ko lahko tudi mental odvržeš in samo še opazuješ – dušni nivo. Tu se potem zadeva šele do konca sprocesira.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki