Preseganje ega?

[Vesna]

Zofija, teh vprašanj ne jemljem kot analitična.

Kdo sem? mi odgovori o jazu, o občutenju sebe skozi čas. Občutenje jaza imam vedno enako, ne glede na vloge, na razmišljanja in razpoloženja, in ne glede na starost. Jaz sem vedno jaz. Iz tega sledi, da nisem sprememba, temveč nosilka sprememb, v smislu rdeče niti.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Vesna wrote: Zofija, teh vprašanj ne jemljem kot analitična.

Kdo sem? mi odgovori o jazu, o občutenju sebe skozi čas. Občutenje jaza imam vedno enako, ne glede na vloge, na razmišljanja in razpoloženja, in ne glede na starost. Jaz sem vedno jaz. Iz tega sledi, da nisem sprememba, temveč nosilka sprememb, v smislu rdeče niti.

To so pa že problematične trditve, ne glede na to, ali se lovimo za besede ali ne.
-O.K. – če se lovimo za besede, tvorita jaz pogojen in nepogojen del in lahko rečemo, da smo sprememba.
– Če pa govorimo le o našem nepogojenem delu, pa je to, kako ga doživljamo, odvisno od globine praznine, katero dosežemo in od Izkušenj, ki jih imaš s praznino. Je pa sedaj zajebano reči recimo- “vsaj jaz čutim, da je temu tako”, saj se takšneli sklepi itak zgodijo na ravni ega.
Kar se tiče globljih ravni, so pa najina razumevanja itak različna. Jaz recimo menim, da se duša razvija v okvirih individualnega duha, ki sicer je del univerzalnega duha, vendar pa kot tak pravzaprav duši daje neke meje in na nek način ni neomejena/neskončna. Primer: večina ezoteričnih avtorjev trdi, da je temperament skozi verigo inkarnacij vedno enak, kar torej kaže na specifične smeri, v katere se posamezna duša razvija.

AVATAR wrote:
To ne bo držalo..:vprašanje…Kdo sem jaz ?…si lahko postavljam cel dan…in nič se ne bo zgodilo…nobenega absurda ne bo…kaj še le da bi v neko “praznino” padel…raznen pri labilnih ljudeh…te pa tako zjebeš z malenkostmi.

Pri intelektualizirano obarvanem pristopu, kakršnega imaš, lahko tudi celo življenje bereš Zelanda, pa ne boš v lajfu dosegel nobene omembe vredne percepcijske spremembe.
Je pa tudi zajeban pojem labilnih ljudi. Dobro je recimo vedeti, da je intelektualec osebnostno šibkejši kot človek z razvitejšim čustvenim svetom. Poleg tega pa zanesljivo različno razumeva tudi relacija stabilnost – labilnost. Dejstvo je, da večina prepoznava določen tip ljudi kot stabilne zaradi trdne vpetosti v nekatere tipe nizkovibracijskih polj. Resnična stabilnost izhaja le skozi integracijo v družbo, okolje, svet, …

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Vesna]

Tadej, čutenje vtisov je eno, sklepanje pa nekaj čisto drugega.

Prav to sem odgovorila Zofiji, da analiza ne prinese rezultatov. Ja, jih prinese, toda le takšne, kot jih omenjaš v gornjem besedilu.

Sklepanje (npr. iz vzroka k posledici in obratno) je predelava miselnih vsebin.

Golo ob-čutenje ni miselna vsebina. Lahko sicer postane, ko kasneje premlevamo, zakaj in kako se je takšno ob-čutenje pojavilo. Če pa samo ubesediš do-živeto, to nikakor ni sklepanje. Kapiraš?

V odgovoru Avatarju pa resno mislim, da se hecaš. Tu praviš:

>>Dobro je recimo vedeti, da je intelektualec osebnostno šibkejši kot človek z razvitejšim čustvenim svetom.<<

Če hoče priti človek do stopnje intelektualca, je moral doslej v glavnem čustveno dozoreti. Zato, ker je misel razvojno (evolucijsko) mlajša od čustev.

Intelektualci so zasidrani v umu. Um je podvržen zakonu fiksacije. Če probamo intelektualca v kaj prepričat, bomo rabili hudirjevo dobre argumente, da nam bo prikimal. Nikakor se ne ravna po razpoloženju, ki je enkrat takšno, drugič drugačno. Čustva ga ne mečejo sem in tja, saj je on tisti, ki upravlja z njimi.

Čustveno polarizirani ljudje so zasidrani v čustvih. Čustva so podvržena zakonu privlaka in odboja. Karkoli natrosiš čustveno takemu človeku, bo zagrabil glede na trenutno razpoloženje. Njegov argument je: – sem slabe volje in se zdajle ne grem…. – sem dobre volje in svet je poln lepot, za vse sem dovzeten!

To pomeni, da te ljudi meče sem in tja kot čolniček na valovih, kar je gotovo izraz osebnostne šibkosti, ne moči.

Lepo je če deliš

[Anonimnež]

E Zofija živlljenje je res podobno matematiki…matematiki s full veliko neznankami oz. iksi in ipsiloni…

Hm, Vesna…se bom malo vmešal…čustva so res podrejena mentalu…ampak to še ne pomeni da razumski človek deluje iz mentalne ravni…v bistvu je večina človeštva še zmeraj astralno polarizirana…Najbolj znane zgodovinske osebnostiki, ki so bile čist na začetku mentala so pa recimo Hitler, Stalin, Tito…

Treba je ločit kaj je čisti čustveni odziv iz 3. čakre…kaj je pa bolj empatija…empatija namreč lahko deluje iz višjih nivojev…in spet smo pri pozornosti…seveda pa obstajajo tudi vmesne kombinacije…

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Vesna wrote: Tadej, čutenje vtisov je eno, sklepanje pa nekaj čisto drugega.

Prav to sem odgovorila Zofiji, da analiza ne prinese rezultatov. Ja, jih prinese, toda le takšne, kot jih omenjaš v gornjem besedilu.

Sklepanje (npr. iz vzroka k posledici in obratno) je predelava miselnih vsebin.

Golo ob-čutenje ni miselna vsebina. Lahko sicer postane, ko kasneje premlevamo, zakaj in kako se je takšno ob-čutenje pojavilo. Če pa samo ubesediš do-živeto, to nikakor ni sklepanje. Kapiraš?

Razlika med čutenjem in tem, da ubesediš, kaj si občutil, je kot razlika med reko in vedrom vode. Reka teče, je življenje, ko pa je voda v vedru, ne teče več, je ločena od celote. Podoben princip velja, ko skušamo občutke ubesediti. Glede na izobrazbo, sloja iz katerega prihajaš, IQja … se ubesedenje podobnih občutkov med ljudmi dramatično razlikuje.

Vesna wrote:

V odgovoru Avatarju pa resno mislim, da se hecaš. Tu praviš:

>>Dobro je recimo vedeti, da je intelektualec osebnostno šibkejši kot človek z razvitejšim čustvenim svetom.<<

Sploh se ne hecam. Je pa nekaj razlike med intelektualiziranim pristopom
in intelektualcem. V bistvu bi moral tudi v drugem primeru uporabiti
izraz »človek, ki goji intelektualiziran pristop«, namesto
intelektualec. To dvoje namreč ločujem. S pojmom intelektualec
avtomatično povezujem tudi ustvarjalnost, ki pri intelektualiziranem
pristopu ni nujna. Ampak da se vrnemo na bit »heca«. Osebnostna moč je
najtesneje povezana z odločnostjo. Res je tudi, da je odločnost
neločljiva spremljevalka motivacije, ampak ostaja dejstvo, da nastaja
motivacija na nivoju intelekta in se meri z besedami, odločnost pa z
dejanji, s čutnim svetom. Veliko ljudi je motiviranih, manj pa je
takšnih, ki so odločni. Motivacija je volja, usmerjena k prihodnosti
(značilnost za folk, ki deluje mentalno, ali če hočeš – intelektualno).
Odločnost pa je delovanje v trenutku. Motivaciija prihaja iz glave,
odločnost pa iz trebuha. Ko sem motiviran, imam cilj, Motivacija je
motor za delovanje. Lahko imaš najboljši motor, a če se ne odločiš
obrniti ključa, in dati v prestavo, ti ne bo nič pomagal.

Vesna wrote:

Če hoče priti človek do stopnje intelektualca, je moral doslej v glavnem čustveno dozoreti. Zato, ker je misel razvojno (evolucijsko) mlajša od čustev.

Tule pa bi se dalo marsikaj povedati. Misel je dejansko posledica čustev – čustva se v nas »zgodijo« hitreje, kot misli, ampak čustva so hkrati tista, ki se nam zdijo pogosto neobvladljiva – pogosto se bojimo svojih čustev v določeni situaciji. Zato jih dostikrat potisnemo na stran, jih zatremo, in začnemo delovati mentalno, da bi si s tem naredili svet varen in predvidljiv.

Vesna wrote:

Intelektualci so zasidrani v umu. Um je podvržen zakonu fiksacije. Če probamo intelektualca v kaj prepričat, bomo rabili hudirjevo dobre argumente, da nam bo prikimal.

Tole vse drži. Z ljudmi, ki delujejo pretežno na mentalu, izrazito upravljajo nizkovibracijska polja, ali če hočeš, fiksacije. Njihova motivacija prihaja iz teh polj. Lahko torej govorimo o tem, da so osebnostno močni?

Vesna wrote:
Nikakor se ne ravna po razpoloženju, ki je enkrat takšno, drugič drugačno. Čustva ga ne mečejo sem in tja, saj je on tisti, ki upravlja z njimi.

Malo morgen. Najpogosteje jih, kot sem rekel zgoraj, preprosto potlači, da se počuti varnega.

Vesna wrote:

Čustveno polarizirani ljudje so zasidrani v čustvih. Čustva so podvržena zakonu privlaka in odboja. Karkoli natrosiš čustveno takemu človeku, bo zagrabil glede na trenutno razpoloženje. Njegov argument je: – sem slabe volje in se zdajle ne grem…. – sem dobre volje in svet je poln lepot, za vse sem dovzeten!

To pomeni, da te ljudi meče sem in tja kot čolniček na valovih, kar je gotovo izraz osebnostne šibkosti, ne moči.

To se dogaja, kadar jih skozi sebe ne znaš prepustiti – in ravno takrat pogosto pobegneš v mentalni svet. Ko znaš čustva prepuščati in nanja nisi pretirano vezan, imaš osebnostno moč. In prepuščanje čustev ima sila malo veze z intelektom – precej več z aktivnostjo notranjega opazovalca.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[strelka]

sam ta je pa dobra ..intelektualec pa intelektualni pristop …hm …moram mal poštudirat.

Drugač pa eno vprašanje ..kako človek ukroti jezo, ..npr. rečeno je da jo moraš prepustit skoz ..torej se prepustiš čustvom ..in eto ..mahneš enega na goflo ..ker tko čuteš…direkt iz trebuha … tist moment …in sprejet posledice…

No kot sem prebrala sedaj je jeza nizkovibracijsko polje , pa nihalo ..pa črni duhec ..torej kaj naj zdej naredim? Ampak je pa čustvo ..in to zloo močno…
V tistem momentu meditirat, al govorit pozitivne afirmacije ..al kaj …da bom visokovibracijsko polje…..
no pa še to …kot sem prebrala se tistim ki so nonstop v visokem vibracijskem polju to sploh ne dogaja…
al pač vklopet tud glavo …s tem mislim razum …in mal ukrotit to jezo …in pač povedat kaj te moti …npr . če lahko …včasih se to tud ne da…
drugač pa pač začet trenirat boks..npr. al pa se začet ukvarjat s kakšno tako zadevo šport…

no da ne bo kdo mislil da se zafrkavm . resno sem tole vprašala…

No pa še nekaj kaj je notranji opazovaleC ….intuicija , instinkt al kaj?
Pa aktivnost notranjega opazovalca…kaj to pomeni prepoznati svoje občutke ..?
Ker začuti jih rečmo notranji opazovalec ( občutki )…razloži da mu pa pomen razum.kaj bi to bilo, jih dešifrira…

Jp pa priznam ja ..me kar mal moti , ker imate tolko za povedati čez razum!
Za moj pojem sta oba pola enakovredna …nič ni boljš in nič ni slabš
Zato bi rada da mi mal to pojasnite zakaj je razum tko zanič ..ostalo pa tko fajn
No pa tega ne rabim ..da je za preštevanje stvari ..ker to že vem

Da potegnem črto temu mojemu čustvenemu izbruhu, zanima me kako naj človek reagira, ko se znajde v taki situaciji ..tisti trenutek, ne potem ko je npr doma ( govorim o jezi)

strelka2010-09-28 19:04:35

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[zofija]

Ejga Vesna, mene pa zanima na kateri način se loči intelektualca in neintelektualca?

Se pravi, da po tej tvoji logiki, jaz lahko sklepam, da če pobruham intelektualca, ne bo čustveno odreagiral na to, ker, po tvoji logiki jih bo znal usmeriti, in najbrž mi bo po vsej verjetnosti začel razlagati kemično sestavo moje bruhice……..? Ali sem spet čist v temo brcnila?

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki