Preseganje ega?

[zofija]

tadej pretner wrote:

zofija je napisal/a:

zofija je napisal/a:

In ponavadi je govora o odpuščanju in problematiki sodb, vendar pa Jezus v Tomaževem evangeliju pravi tudi:
“Prekleti naj bodo Farizeji! So kakor pes, ki spi v krmnem koritu za živino; ne je iz korita niti ne pusti jesti živini.”

Meni je zanimiva predvsem tale zadnja izjava. Zadnje čase sem namreč večkrat razmišljala o tem, kakšen naj bi bil samouresničen človek. Seveda je to lahko samo moja predstava, ker tega pač ne vem iz izkušnje. Ampak vsa razmišljanja vodijo v smer, da takšen človek deluje po notranjem vzgibu, impulzu, ki pa seveda ni več pogojen. Takšen človek po mojem mnenju čisto preprosto naredi tisto, kar začuti, podobno kot majhni otroci. Če jih recimo opazujemo, lahko vidimo, da izražajo cel diapazon čustev in še zdaleč ni vse samo smejanje in zabava. Spomnim se recimo situacije, ko je bil moj mlajši sin še majhen in en dan sem bila strašansko napeta, kar je začutil. Seveda ni vedel, za kaj gre, začutil je pa to energijo tudi v sebi in se je nanjo preprosto odzval tako, da me je z vso silo brcnil v nogo. Takrat mi seveda ni bilo čisto nič jasno zakaj. Takšno dejanje tudi nima za posledico nobene karme, ker je narejeno brez vsake misli in tudi podzavestnih travm je še malo. Da bi odrasel človek lahko spet prišel v to stanje, mora vse nabrano v vseh letih življenja počistiti, kar je pa velik zalogaj.

V končni fazi lahko preberemo tudi raznorazne zgodbe o tem, kaj vse so počeli razsvetljeni učitelji, da bi k pameti spravili svoje učence: jim po impulzu rezali prste, Jezus je menda tudi v besu razmetal vse mize na tržnici prodajalcev, Babaji je menda večkrat s palico pošteno udaril kakšnega učenca in podobno. Torej je lahko Jezus dal tudi sodbo (ki je to samo v naših očeh), ker je začutil, da je v neki situaciji pač potrebna. Je pa seveda odvisno tudi od tega, komu je govoril. Nekomu drugemu bi o isti stvari lahko povedal čisto nekaj drugega, ker bi ta človek potreboval drugačno zgodbo, da bi razumel svojo dualnost.

Tako je, Nataša. Sem tisti citat tudi namerno izbral, ker me je zanimalo, kako ga bo komentirala Zofka.

Sm mislila, da tlelele analiziramo Jezusove citate in ne Jezusa? Se popolnoma strinja s tabo Nataša….js tud mislim, da če je, ko je, Jezus živel na Zemlji, da je moral biti sigurno človek. Pa, če mene vprašaš je imel od začetka tudi ego, pa tud je obsojal, pa pizdil, se mi zdi, da je on tudi šel čez te “zemlske skušnjave”, sam se mi zdi, da jih je zelo hitro skontal…..te stvari….odkritosrčnost do sebe…..odpuščanje-kesanje…..ta vesoljni program in s tem tud ta zemlski program-vzajemno..kakor znotraj takor zunaj…..pomoje je še kaki zvitek prižgal na kaki gori…….pa se je potem tud mal razgovoru…….Med drugim je tudi napisal, da je skušnjava znamenje prihajajoče tolažbe……..Js mislim, da če on vsega tega ne bi doživel, izkusil, da potem lih ne bi bil tolk “pameten”. Le, da je imel vornk zgoščenko najbrž in “pamet”, da je tolk hitro odkril otroka v sebi……Pa saj velikokrat slišimo, da moramo najti otroka v sebi, ampak, kua k ne vemo lih kva to pomeni, to si pa ti lepo napisala, se strinjam, če je bil je bil človek, z vsemi čustvi, ki jih tudi ima človek, mogoče se je le dokaj hitro reprogramiral…..

Kar se pa Farizejev tiče, je imel pa Jezus prav se mi zdi….mantra fak off, imajo toliko bogastva, ki ga zgleda ne rabijo ampak delil ga pa navjo s tistimi, ki ga potrebujejo. Mogoče je obsojal materialnost…..Ampak se mi zdi, da je pol tud skontal to, da kdo sem jaz, da bi sodil……Kot bi Rezi rekla hahahahahahahah

ejga letim zdle na nočno, lepo se ga mejte vsi…….

Lepo je če deliš

[Nataša]

zofija wrote:

Se popolnoma strinja s tabo Nataša….js tud mislim, da če je, ko je, Jezus živel na Zemlji, da je moral biti sigurno človek. Pa, če mene vprašaš je imel od začetka tudi ego, pa tud je obsojal, pa pizdil, se mi zdi, da je on tudi šel čez te “zemlske skušnjave”, sam se mi zdi, da jih je zelo hitro skontal

Zofija, ne vem, če si dobro razumela, kaj sem hotela povedat. Jezus je te besede, ki si jih lahko mi razložimo kot obsojanje, izrekel v stanju popolnega zavedanja, v stanju, ko je energija preprosto tekla skozi njega, in ne v stanju, ko je bil še vpet v ego. In če si zamislimo, da je imel okrog sebe svoje učence, je v trenutku teh izrečenih besed preprosto sledil svojemu notranjemu vzgibu, in ker je bil pač učitelj, je učencem povedal tisto, kar so v tistem trenutku potrebovali slišat. V popolnem stanju zavedanja bi lahko čez pet minut drugim (ali celo istim) učencem na isto temo rekel čisto nekaj drugega, ker bi spet sledil vzgibu. Učitelj lahko daje nasprotujoče izjave, da na nek način zmede um svojih učencev, da bi ti lahko začutili tisto nekaj v sebi, kar presega um.

No, seveda pa je to moja verzija 5.1. Upgrade 5.2 bo na voljo naslednje leto

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Brezo wrote:

To se pravi, če hoče človeček pridet do tiste res Praznine- kao z veliko- mora človeček iti čez nizko vibracijska in visoko vibracijska polja…Če se izrazim drugače mora iti čez alfo, theto, delto…itd…do ne vem kam (kako se reče)…In koliko človečkov je potem res sposobno pridet do tiste res taprave praznine…

Predpostavljam da bolj mal, ker se bolj mal pozna na karakterju tistih, ki pravijo da so kao dosegli tisto glavno praznino…mogoče pa tist sploh ni tista big praznina ampak neka praznina, ki je kao visoko vibracijsko polje…

Sicer pa tudi visoko vibracijska polja so dobra…potem pa step by step…lepo polako človeček penja se u brda…

NI RAZLOGA KOMPLICIRATs temi frekvencami možganskega valovanja. priti v poraznino, pomeni izstopiti iz polj. Ko si v globoki meditaciji, v kateri imaš feeling obilja, si tam. Res pa obstaja več ravni in pomembno priti čim globlje je recimo ključno pri tehnikah, pri katerih predaš namero praznini (equilibrium – do sedaj smo si v šoli ogledali golo tehniko, naslednjič si bomo pa ozadje in finte, da boljš dela).

Če hočeš delovati v visokovibracijskih poljih se moraš malce vohati s praznino. pa če to počneš zavedno ali nezavedno.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Irena]

AVATAR wrote: Na kakšen način najde človek svoje unikatno bistvo…je seveda uganka…ker vsak od nas hodi po svoji poti…možnosti so neomejene…Življenja nisem nikoli razumel…verjetno ga tudi ne bom…in o tem sploh več ne mozgam…iščem pa tisto…kar me bo izpolnilo…Hmm…le kaj bi to naj bilo… … …

Avatar, dovoli mi, da ti povem svojo izkušnjo. Sega daleč nazaj.

Najti bistvo – se zgodi tedaj, ko ti je le to in ničesar drugega pomembno. Ko usmeriš svojo pozornost v to željo, ki pravzaprav na neki točki preraste v potrebo. V potrebo, ki je tako močna in tako globoka, da vse drugo odpade. Ko se z vsem žarom, z vsako vlaknijo svojega bitja tej potrebi predaš.

Zdaj, tako si sam napisal, je načinov verjetno nešteto. Moja pot je bila pot hrepenenja in osebne molitve. Pogovarjala sem se z “Bogom”, dan in noč. Za volanom sem poslušala pesmi, namenjene njemu, v službi sem si vzela premor in postavljala axis mundi. Doma sem brala, sanjala, meditirala in se poglabljala v to, kaj “Bog” sploh je. Iskala sem sebe v njemu, njega v sebi. Tedne in mesece. Bil je pravi intenzivni raziskovalni pohod. Po nekajletni občasni umski telovadbi se je vse skupaj pretvorilo v trajni cilj in namen : ljubila bi … Ni bilo ničesar, kar bi si želela bolj – četudi nisem vedela, kaj to sploh je!

In kot veš, kamor usmeriš svojo pozornost, postane tvoja realnost. In spoznala sem svoje bistvo. Živela sem ga – 18 dni. Mnogo prekratko. Še bolj – predolgo!

Kaj naj danes o tem povem? Nevedna, katoliško vzgojena, civilizacijsko ljubeča me je bistvo -pretreslo. Daleč stran je od vsega, kar bi si upala v drznih mislih zamisliti – in vendarle pristno in resnično. Tako v konfliktu s tem, kar sicer mislimo, verjamemo, znamo in živimo, da sem se totalno prestrašena, z občutkom nevrednosti, le s spominom nanj, umaknila na varno, nazaj…

Če takole z distanco in odrinjenim spominom analiziram, me je najbolj “zmotilo” zmotno splošno prepričanje, ki si ga omenil tudi ti :

AVATAR wrote: Na kakšen način najde človek svoje unikatno bistvo……

Unikatno bistvo se je razpršilo na bilijone drobcev in ostalo je le bistvo. Popolnoma drugačno od vsega, na kar bi sploh lahko bila pripravljena. Da bi me izpolnilo? Prežeta sem bila res povsem – in bila bi izpolnitev – če se ne bi moj del unikata, moj ego, spustil v boj za obstanek in preživetje. Itak, da mu je uspelo … četudi ni najbolj “uspešen” v svojih prizadevanjih…

AVATAR wrote: iščem pa tisto…kar me bo izpolnilo…Hmm…le kaj bi to naj bilo… … …

Avatar! Nadaljuj z iskanjem! Prepričana sem, da ti bo lažje (kot je bilo meni) ko boš našel … kajti bistvo je svoboda – neomejenost, torej to, čemur se predajaš ti! Bolje si pripravljen na to, kot večina izmed nas. Pripravljen, da ga najdeš – in se mu predaš…

Jaz se mu ne bi predala, temveč bi ga obdržala ! Ni čudno, da se je zmuznilo oziroma sem se zmuznila jaz – nazaj v sestavljanko unikata.

Irena

Lepo je če deliš

[AVATAR]

Irena…midva se zelo razlikujeva…ti si duhovnež…Meni pa ima duhovnost in Bog negativen prizvok.

Ko sem preletel tvoj post…sem nekako odločil…da mojega bistva sploh ne bom iskal…naj samo najde pot do mene…ali pa naj ga kurc gleda.

Ljudje po navadi v globoki starosti obžaljujejo da si niso več privoščili…več zaužili…več živeli… …No saj dobro veste kaj vam želim povedati.

Lepo je če deliš

[zofija]

Nataša wrote:

zofija je napisal/a:

Se popolnoma strinja s tabo Nataša….js tud mislim, da če je, ko je, Jezus živel na Zemlji, da je moral biti sigurno človek. Pa, če mene vprašaš je imel od začetka tudi ego, pa tud je obsojal, pa pizdil, se mi zdi, da je on tudi šel čez te “zemlske skušnjave”, sam se mi zdi, da jih je zelo hitro skontal

Zofija, ne vem, če si dobro razumela, kaj sem hotela povedat. Jezus je te besede, ki si jih lahko mi razložimo kot obsojanje, izrekel v stanju popolnega zavedanja, v stanju, ko je energija preprosto tekla skozi njega, in ne v stanju, ko je bil še vpet v ego. In če si zamislimo, da je imel okrog sebe svoje učence, je v trenutku teh izrečenih besed preprosto sledil svojemu notranjemu vzgibu, in ker je bil pač učitelj, je učencem povedal tisto, kar so v tistem trenutku potrebovali slišat. V popolnem stanju zavedanja bi lahko čez pet minut drugim (ali celo istim) učencem na isto temo rekel čisto nekaj drugega, ker bi spet sledil vzgibu. Učitelj lahko daje nasprotujoče izjave, da na nek način zmede um svojih učencev, da bi ti lahko začutili tisto nekaj v sebi, kar presega um.

No, seveda pa je to moja verzija 5.1. Upgrade 5.2 bo na voljo naslednje leto

Ejga, čakam in se priporočam za 5.2

Ja, prikazala si metodo Jezusovega učenja. Na nek način je hotel ljudem, učencem prikazati to kontra diktornost, te dvo-govore v nas samih in jih je upam, da prikazal na čim bolj dramatičen, strahovit način, da so se le mal prestrašili in, da so le začeli malo po sebi brskati. Na eni strani Hudič in na drugi strani Bog, zdej je pa na nas odločitev, da katerega bomo hranili……Js sam mislim, da je tudi Jezus šel čez svoje izkušnje in tudi izkusil in se tudi odločil sprejeti samega sebe in s tem postal božji sin, otrok, hčer…..ne vem, da je dobil to vedenje(modrost)….

Se mi zdi, da ima vsak učitelj neke svoje metode do svojih učencev, ki upam, da bazerajo oz., da so njihovo ozadje, njihove osebne izkušnje, ne vem, da so nekako” presegli svoj ego”, da imajo obrnjen pogled v svojo notranjost……

Jst upam, da bom zmožna brati nadeljevanje 5.2, že tale je bil kar zakompliciran

Lepo je če deliš

[Irena]

AVATAR wrote: Irena…midva se zelo razlikujeva…ti si duhovnež…Meni pa ima duhovnost in Bog negativen prizvok.

Ko sem preletel tvoj post…sem nekako odločil…da mojega bistva sploh ne bom iskal…naj samo najde pot do mene…ali pa naj ga kurc gleda.

Ljudje po navadi v globoki starosti obžaljujejo da si niso več privoščili…več zaužili…več živeli… …No saj dobro veste kaj vam želim povedati.

Avatar,

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki