Preseganje ega?

[tadej pretner]

AVATAR wrote: Ne gre za posamezne primere…napisal sem na osnovi mojih izkušenj…Vse kar je pri meni sprožilo zanimanje-navdušenje…me je avtomatsko tudi energetsko krepilo…je pa seveda tudi obratno.

Stari, kot sem že nekajkrat omenil, Zelanda nisem nikoli orenk bral, zato ne vem, ali je razložil nekatere temeljne značilnosti nizkovibracijskih polj. Za nizkovibracijska polja je značilna polarnost. Poglej, govoriš o navdušenju. Navdušenje ima svoj nasprotni pol, zato si lahko prepričan, da izhaja ta občutek energije iz nizkovibracijskega polja, ki te dolgoročno scat pelje.

AVATAR wrote:
Ko sem bil v Piranu…me je par krat nekaj močno izčrpalo…pojma nimam kaj…v meni so se pojavili močni občutki praznine življenja…hotelo me je sesut…

Zdajle bom sicer govoril o nečem drugem, ampak mi je tako prišlo ob tvoji omembi praznine v tem kontekstu. Ko recimo nekaj/nekoga izgubimo, pravimo, da se počutimo prazni, ampak to seveda ni praznina, o kateri govorim. Zaradi izgube (izpraznjenosti) čutimo bolečino, ampak če se ji ne upiramo, če se ji prepustimo in jo predelamo, lahko tudi na ta način pridemo do prave praznine, ki je pravzaprav bog sam. Zato je že marsikdo rekel, da je preko izgube “srečal Boga”.

AVATAR wrote:
Ja, zdaj mi je jasno na kakšno praznino mišliš…čeprav se sprašujem kako to izgleda.

Ja stari, pj’t v globoko meditacijo, v kateri boš imel občutek, da le si, ko boš imel občutek, da imaš vse, kar rabiš, nič ti ne bo manjkalo – takrat boš v praznini. In taprava umetnost manifestacije je feeling in kvaliteto tega občutka obilja, ki ga nudi praznina, prenesti v materialni lajf. Ampak da to laufa, mora biti cilj “pretočen”. Zato zadeva ne deluje pri sebičnih ciljih ampak takšnih, ki imajo odprte energijske pretoke do drugih.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[AVATAR]

No jaz nisem nič izgubil…nisem na nič vezan…če gre ta trenutek svet k vragu…je vseeno…nekaj me je hotelo vrečt iz ravnovesja…sem pa prebavil ta feeling.

Ja no…verjetno se ne razumeva glede navdušenja…ampak ni sile…Meditiral pa ne bom na tak način kot si napisal…ja ne vem stari…ne videm se v tem…diši mi na pogojevanje…v stilu…no pojbek…če boš tak…kot treba…ti bomo nekaj pljuvnili.

Dobro se zavedam…da če ne bom šel po svoji poti…sledil sebi…bom zabredel v sranja.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

AVATAR wrote:
Dobro se zavedam…da če ne bom šel po svoji poti…sledil sebi…bom zabredel v sranja.

Avy, ravno v tem je poanta – v praznini si osvobojen polj in vzpostaviš stik s svojo bitjo. Če deluješ pod vplivom NV polj, ne slediš sebi in ne moreš kreirati realnosti – tvojo realnost kreirajo polja.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[AVATAR]

tadej pretner wrote:

AVATAR je napisal/a:

Dobro se zavedam…da če ne bom šel po svoji poti…sledil sebi…bom zabredel v sranja.

Avatar, ravno v tem je poanta – v praznini si osvobojen polj in vzpostaviš stik s svojo bitjo. Če deluješ pod vplivom NV polj, ne slediš sebi in ne moreš kreirati realnosti – tvojo realnost kreirajo polja.

Tadej…dobro te razumem kaj želiš povedati…Kaj je to praznina dejansko ne vem…dokler je ne bom sam skusil…Do praznine bom moral priti na svoj način ali pa ne…Svet je kakšen pač je…nasplošno ne maram ljudi…veliko človeškega sranja mi je bilo prihranjeno…ker sem poslušal sebe…in nekako vijugal mimo čeri…videl pa veliko ljudi, ki so nasedli na čeri…

Zavedam se tudi svojega EGA…zavedam se da je del mene…skupaj hodiva skozi life…če ego s pravo mero oplemenitim…je moj prijatelj… …Nekako pa čutim, da ima vsak od nas svoje sebi lastno bistvo…in to nas dela unikatne…človeka kot svet za sebe…Na kakšen način najde človek svoje unikatno bistvo…je seveda uganka…ker vsak od nas hodi po svoji poti…možnosti so neomejene…Življenja nisem nikoli razumel…verjetno ga tudi ne bom…in o tem sploh več ne mozgam…iščem pa tisto…kar me bo izpolnilo…Hmm…le kaj bi to naj bilo… … …

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

AVATAR wrote: Na kakšen način najde človek svoje unikatno bistvo…je seveda uganka…ker vsak od nas hodi po svoji poti…možnosti so neomejene…

Evo, droben namig.
Večina s svojim jobom ni zdovoljna, in večina sploh točno ne ve, s čim bi bila zadovoljna. NAredi miselni poskus:

– globoko se sprosti
– ko boš zares globoko sproščen, si zastavi vprašanje: s čem bi se v lajfu ukvarjal, če bi vedel, da ne morem propasti? Odpri se odgovoru.
– tudi na krajši rok so ti štosi zanimivi: Kaj bi počel ta teden, če bi vedel, da ne morem propasti?

Bodi pozoren na to, kaj bo prišlo ven in se začni proti temu pomikati z majhnimi koraki. Majhni koraki nazadnje naredijo veliko sliko, velikega koraka pa običajno nismo sposobni narediti, zato ponavadi sledijo veliki neuspehi in frustracije. Precej faktorjev je namreč, da lahko narediš velik korak, psihični prostor, zaupanje …

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Anonimnež]

To se pravi, če hoče človeček pridet do tiste res Praznine- kao z veliko- mora človeček iti čez nizko vibracijska in visoko vibracijska polja…Če se izrazim drugače mora iti čez alfo, theto, delto…itd…do ne vem kam (kako se reče)…In koliko človečkov je potem res sposobno pridet do tiste res taprave praznine…

Predpostavljam da bolj mal, ker se bolj mal pozna na karakterju tistih, ki pravijo da so kao dosegli tisto glavno praznino…mogoče pa tist sploh ni tista big praznina ampak neka praznina, ki je kao visoko vibracijsko polje…

Sicer pa tudi visoko vibracijska polja so dobra…potem pa step by step…lepo polako človeček penja se u brda…

Lepo je če deliš

[AVATAR]

tadej pretner wrote:

AVATAR je napisal/a:

Na kakšen način najde človek svoje unikatno bistvo…je seveda uganka…ker vsak od nas hodi po svoji poti…možnosti so neomejene…

Evo, droben namig.Večina s svojim jobom ni zdovoljna, in večina sploh točno ne ve, s čim bi bila zadovoljna. NAredi miselni poskus:- globoko se sprosti- ko boš zares globoko sproščen, si zastavi vprašanje: s čem bi se v lajfu ukvarjal, če bi vedel, da ne morem propasti?  Odpri se odgovoru.- tudi na krajši rok so ti štosi zanimivi: Kaj bi počel ta teden, če bi vedel, da ne morem propasti?Bodi pozoren na to, kaj bo prišlo ven in se začni proti temu pomikati z majhnimi koraki. Majhni koraki nazadnje naredijo veliko sliko, velikega koraka pa običajno nismo sposobni narediti, zato ponavadi sledijo veliki neuspehi in frustracije. Precej faktorjev je namreč, da lahko narediš velik korak, psihični prostor, zaupanje …

Ja tako nekako…vendar se delu pripisuje prevelik pomen…življenje ni delo…samo delo te nemore izpolniti…Izpolni te lahko samo način življenja…ko najdeš svojo prostorsko različico…teh pa je neskončno…Sam obseg življenja presega vso človeško domišljo…v bistvu je nedojemljiv.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki