Praznina

Prikaz 57 prispevka (od skupno 282)
  • Avtor
    Prispevki
  • #1983
    tadej pretner
    Moderator

    Tiki wrote:

    Na te vaje nas je opozorila sošolka. Trajalo je kar nekaj časa, da sem se po prebiranju vsega prebila do navodil/vaje. Že sedaj so tri strani objav pri prvi vaji… Kako bo moč zlahka najti npr. 4 vajo, ko bo? Na 17 strani? In če bi objavil vaje vzporedno v dveh temah?

    Tisti uvod pred opisom prve vaje se zdi meni prav tako pomemben, kot vaja sama. Komentarji pa so usmerjeni na izvedbo vaj in njihov namen – ko jih človek bere, ga kot takšni, nezavedno ufuravajo v tisto, kar je pravzaprav cilj vaj. Kdor jih dejansko dela, mu bodo tudi vsi komentarji koristili, pri tistih, ki bi radi le informativno prebrali vsebino vaj, pa itak ne bodo pripeljale do nobenega premika in je torej povsem vseeno, ali jih preberejo, ali ne.

    Lepo je če deliš
    #1984
    zlati rez
    Član

    tadej pretner wrote:

    O praznini sta dve divergentni miselni poti.

    Tole tukaj, kar sedaj vadimo, je ideja Vzhoda – praznina znotraj budizma pomeni tudi odsotnost osebe, sebstva, duše ; skratkega na koncu tudi našega stalnega/večnega dela.

    Irena, s tem se pa ne morem strinjati. Napetosti v telesu so posledica dejstva, da ne prepuščamo (sprejemamo) različnih nizkovibracijskih polj. Ta polja temeljijo na prostoru in času.Njihova prisotnost pa je vzrok, da delujemo po modelih vedenja/odločanja in prekrivajo našo bit – dušo. Ko govorimo o praznini v tem kontekstu, jo skušamo doseči tako, da se zavestno postavimo v sedanji trenutek, s tem pa poljem vzamemo eno glavnih opor – čas. Ko se umaknejo, ko v sebi doživljamo praznino, pa pride na plan tvoja resnična bit. Ta se s procesom nikakor ne zabriše.

    Irena wrote:

    Jaz pa sem še vsa prepojena s tradicijo Zahoda. Zahod poudarja odsotnost praznine v Naravi.

    Jaz pa mislim, da pogostograt fragmentov, v katerih zahod govori o praznini prav ne razumemo. Če mene vprašaš, je govora o praznini, ko recimo Jezus pravi, da “nastavi še drugo lice.”

    Irena wrote:
    In Bog me – narava res ne da prostora praznini. Vse zapolni. In če gledaš transurfing, tehnike take in onake, pa tudi karmično diagnostiko – vedno na “zasedeno mesto” umestimo nekaj drugega.

    Irena

    Če mene vprašaš, Zeland v svojih knjigah ni pokazal, da razume nivo kreacije. Pot do tja vodi le skozi praznino. To so sicer počeli že okultisti (imenovali so jo astralna svetloba), a tako kot Zeland, so skušali v njej delovati z egom.

    Vaaaaauuuuuuuuu…….Tadej……….tole se pa totalka strinjam…….ne more bit boljš napisan………ClapClapClap

    Lepo je če deliš
    #1985
    grega
    Član

    Še resnična zgodba o “praznini”:

    Zgodba o Hui Nengu in njegovi posvetitvi za Patriarha, opisana v mnogih zgodbah o Zenu, ima za osrednji motiv ravno razumevanje Praznine kot bistva sveta in Človeškega Bitja. Takole se glasi.

    Hui Neng je bil reven in nepismen kmet, ki se je preživljal s prodajo drv za kurivo. Nekega dne je slišal na trgu potujočega pripovedovalca, kako je zbranim ljudem recitiral Sutre. Te svete besede so nanj tako močno delovale, da se je trajno razsvetlil, vendar pa se tega ni zavedal. Takrat je občutil klic Resnice in je odšel v zenovski samostan. Ker je bil nepismen, so mu dali nalogo, da je kuril ogenj, čistil prostore in pomagal v kuhinji.

    Nekega dne je takratni Patriarh začutil, da se mu bliža konec njegovega zemeljskega bivanja in da je prišel čas, da si izbere naslednika. Ni želel najbolj učenega in pametnega Privrženca, temveč najbolj razsvetljenega. Da bi ga našel, je objavil, da bo njegov naslednik postal tisti, ki bo na tabli, postavljeni poleg njegove sobe, napisal tekst, iz katerega se bo videlo, kako globoko se je spojil z Resnico. Samo človek, po imenu Šinšau, si je upal to narediti. Njega je zaradi njegove učenosti večina menihov že imela za prihodnjega Patriarha. Preinterpretiral je verze iz Svetasvatara Upanišade, ki so v njegovi verziji zveneli takole:


    Naše telo je kot Drevo Spoznanja,

    naš duh je kot čisto ogledalo.

    Od časa do časa ga je treba očistiti,

    da se na njem ne bi nabiral prah.


    Te besede so nedvomno kazale na potrebo neprekinjenega dela na sebi, vendar pa so bolj odkrivale učenost in poznavanje starih tekstov, kot pa globino resničnega razsvetljenja. Kot je pred mnogimi stoletji rekel Shankara: “Izobrazba, lepo oblikovana govorica, bogastvo besed in veščina pri razlagi svetih tekstov vse te stvari ustvarjajo zadovoljstvo učenih ljudi, vendar pa ne vodijo do osvoboditve. Poznavanje svetih tekstov je jalovo, vse dokler se ne doživi izkušnja Bramana.

    Nepismeni Hui Neng je prosil, naj mu prisotni menihi preberejo napisano, in ko je slišal, kaj piše na tabli, je spontano rekel: “Jaz lahko napišem boljše.” Prosil je meniha, da namesto njega napiše in narekoval mu je naslednje besede, ki se jih že stoletja navaja kot simbol resničnega uvida v bistvo sveta in Človeškega Bitja:


    Drevo spoznanja ni nobeno drevo,

    niti je naš duh omara z ogledali,

    na čem le naj se nabira prah,

    če je pa vse kar obstaja popolna praznina..


    Patriarh je takoj vedel, da je našel naslednika, ki je bil, čeprav nepismen, globoko razsvetljen človek. In tako se je rodil Šesti Patriarh, ki je zapustil zelo globoko sled v budističnem učenju.

    Lepo je če deliš
    #1986
    Tiki
    Član

    tadej pretner wrote: Tisti uvod pred opisom prve vaje se zdi meni prav tako pomemben, kot vaja sama. Komentarji pa so usmerjeni na izvedbo vaj in njihov namen – ko jih človek bere, ga kot takšni, nezavedno ufuravajo v tisto, kar je pravzaprav cilj vaj. Kdor jih dejansko dela, mu bodo tudi vsi komentarji koristili, pri tistih, ki bi radi le informativno prebrali vsebino vaj, pa itak ne bodo pripeljale do nobenega premika in je torej povsem vseeno, ali jih preberejo, ali ne.

    Vmesne poti ni? Mislim na izvajanje vaj brez branja komentarjev? Ni vse samo črno belo. Menim, da nikoli za nikogar ne moremo rači kaj ga ne bo pripeljalo do premika.
    Lepo je če deliš
    #1987
    tadej pretner
    Moderator

    Tiki wrote:

    Tisti uvod pred opisom prve vaje se zdi meni prav tako pomemben, kot vaja sama. Komentarji pa so usmerjeni na izvedbo vaj in njihov namen – ko jih človek bere, ga kot takšni, nezavedno ufuravajo v tisto, kar je pravzaprav cilj vaj. Kdor jih dejansko dela, mu bodo tudi vsi komentarji koristili, pri tistih, ki bi radi le informativno prebrali vsebino vaj, pa itak ne bodo pripeljale do nobenega premika in je torej povsem vseeno, ali jih preberejo, ali ne.

    Vmesne poti ni? Mislim na izvajanje vaj brez branja komentarjev? Ni vse samo črno belo. Menim, da nikoli za nikogar ne moremo rači kaj ga ne bo pripeljalo do premika.

    S procesom vstopaš v čustveno telo. Če bi počel(a) le to, načeloma lahko pride v njem do dramatične spremembe, ki bi jo mentalno telo težko “prebavilo”. Zato z branjem stvari, ki se nanašajo na sam proces, paralelno “delamo” tudi na mentalnem telesu, kar je seveda dobro.
    Običajno v lajfu težko izpeljemo karkoli na način, da so vsi zadovoljni – vedno so z neko “rešitvijo situacije” nekateri zadovoljni bolj, drugi manj. A materialni svet temelji na polarnosti, zato se najde dobra plat tudi za tiste, ki s podanim načinom niso zadovoljni – na njem lahko trenirajo sprejemanje.Wink

    tadej pretner2010-03-28 14:16:39

    Lepo je če deliš
    #1988
    Irena
    Član

    Hvala za odgovore Smile

    Lepo je če deliš
    #1989
    čikitika
    Član

    Hvala,za odgovore.

    Ja tole glede strahov,sem mela učri kar dobro izkušnjo.To k sem zbolela,me zraven spremlja kašljanje,ki paje blo zmeraj bolj grozno.Pa zvečer ležim, pa kašlam,kot napad ni hotl bit konca .Pa me obide grozeč strah,kaj če mi poči kaj v prsnem košu,od takega napenjanja.Takrat pa,kukr da bi v mene nekaj priletel ,me zagrabl,zdej pa zadost kva te je tok strah.Pol sem,pa začela povezano zavestno dihat.Med dihanjm ,kot da bi mi kdo govoru dihej,dihej.Zadevo predihal začutila,strah pred življenjem ja tolk strahu ,da me je že dušil.Evo grem naprej.

    Naj ,bo lep ta dan.

    Lepo je če deliš
Prikaz 57 prispevka (od skupno 282)
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.