Praznina
Forum Duhovnost › Forumi › Šola osebne rasti › Šola osebne rasti › Praznina
- This topic has 281 odgovorov, 45 glasov, and was last updated 11 years, 6 months nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
23. 3. 2010 ob 10:23 #1956zlati rezČlan
čikitika wrote:
Jest sem ful zbolela , vročina čez štrdeset,kej takega še nisem doživela.Mrzlica je tresla,zdej sem na bolovanju.
Vmoji notranjosti,kriči,joka,strah a bom zmogla.Prej sem bežala v spanje, zdej ne morem spat, prej sem basala s hano zdej mi ne diši.Mogoče zato,ker sem zbolela.Skratka fajn,sem zarila v proces.Lep,dan
Bravo Čikitita….., …..seveda boš zmogla….naša duša si nikoli ne izbere naloge, ki ji ne bi bila kos…….strah….je tvoj……in ti ga boš ziher znala spoznat…..ne se bat svojega strahu…..spoznaj ga…….
23. 3. 2010 ob 11:20 #1958tadej pretnerModeratorčikitika wrote:
Jest sem ful zbolela , vročina čez štrdeset,kej takega še nisem doživela.Mrzlica je tresla,zdej sem na bolovanju.
Vmoji notranjosti,kriči,joka,strah a bom zmogla.Prej sem bežala v spanje, zdej ne morem spat, prej sem basala s hano zdej mi ne diši.Mogoče zato,ker sem zbolela.Skratka fajn,sem zarila v proces.Lep,dan
Ja, dokler pred napetostmi bežiš v karkoli, navidez nekako gre, a se v tebi kopičijo. Ko se z njimi soočiš, pa takšnele reakcije niso ravno redke. Zapomni si – največ škode ti naredi strah, s katerim se ne soočiš.
V delu Indije (se ne spomnim, kje točno), so nekakšne votline. “Duhovni” turisti pridejo, plačajo in z minimalno hrane jih zaprejo v te votline (se tudi več ne spomnim, za koliko dni že). A gre le za to, da so tam notri sami s svojimi strahovi – nimajo kam pobegniti in se torej z njimi morajo soočiti.
23. 3. 2010 ob 11:35 #1959KarlaČlanEvo, moji prvi vtisi:
Včeraj – prvič – nič tako zelo posebnega, razen morda da sem tu pa tam v nogah in rokah začutila kroženje energije (kot bi mi nekdo nežno zibal telo), danes zjutraj je pa bilo že malo bolj veselo – očitno sem bolj poštekala to dihanje oziroma ritem ujela – in se mi je po 10ih minutah v telo, predvsem prsni koš in dlani naselila električna energija – kar vibriralo je. Tak hecen občutek, ne glih neprijeten, ni pa tudi ravno prijeten, na trenutke bi mu rad ušel….potem pa volčja lakota
Moram pa priznat, da se mojih mislim kar uspet vrinit vmes kljub povezanemu dihanju in to mi ni glih všeč, pa to “afirmacijo” mi bolj kot skozi srce uspeva z umom vozit skozi
Drugač pa super in sem zelo hvaležna Tadeju, da tudi tako skrbi za našo notranjo rast.
23. 3. 2010 ob 11:53 #1960tadej pretnerModeratorKarla wrote: Evo, moji prvi vtisi:
Včeraj – prvič – nič tako zelo posebnega, razen morda da sem tu pa tam v nogah in rokah začutila kroženje energije (kot bi mi nekdo nežno zibal telo), danes zjutraj je pa bilo že malo bolj veselo – očitno sem bolj poštekala to dihanje oziroma ritem ujela – in se mi je po 10ih minutah v telo, predvsem prsni koš in dlani naselila električna energija – kar vibriralo je. Tak hecen občutek, ne glih neprijeten, ni pa tudi ravno prijeten, na trenutke bi mu rad ušel….potem pa volčja lakota
Drugač pa super in sem zelo hvaležna Tadeju, da tudi tako skrbi za našo
notranjo rast.Če pride do vibracij, je super, če pa pride tudi do omotičnosti, gre ponavadi za hiperventilacijo – v tem primeru verjetno dihaš preveč “aktivno”. Največja umetnost je ravno najti pravi ritem dihanja. Rahlo aktiven vdih, ki mu sledi naravni “padec” prsnega koša (pasiven, a povezan izdih). Mislim, da res koristi vizualizacija iz tal brizgajoče vode, ki sem jo opisal v enem od prejšnjih postov (po mojem v tistem, kjer sem vajo tudi opisal).
Karla wrote:
Moram pa priznat, da se mojih mislim kar uspet vrinit vmes kljub povezanemu dihanju in to mi ni glih všeč, pa to “afirmacijo” mi bolj kot skozi srce uspeva z umom vozit skoziNič hudega. Otroške bolezni pač. Ta izjava ima več vlog – po eni strani ti pomaga oterat druge misli, po drugi strani pa bo, če se prepustiš njej in dihanju, sledilo tudi srce. Ne bori se proti mislim, ki prihajajo. V procesu je povsem naravno, da na plan prihajajo tudi misli, ki jih generirajo nizkovibracijska polja, katera ti sicer vladajo. Na ta način se polja borijo zate – rabijo tvojo pozornost in nočejo te izgubiti.
23. 3. 2010 ob 12:54 #1961pikica52Člantadej pretner wrote:
Če pride do vibracij, je super, če pa pride tudi do omotičnosti, gre ponavadi za hiperventilacijo – v tem primeru verjetno dihaš preveč “aktivno”. Največja umetnost je ravno najti pravi ritem dihanja. Rahlo aktiven vdih, ki mu sledi naravni “padec” prsnega koša (pasiven, a povezan izdih). Mislim, da res koristi vizualizacija iz tal brizgajoče vode, ki sem jo opisal v enem od prejšnjih postov (po mojem v tistem, kjer sem vajo tudi opisal).
[/QUOTE]
Nič hudega. Otroške bolezni pač. Ta izjava ima več vlog – po eni strani ti pomaga oterat druge misli, po drugi strani pa bo, če se prepustiš njej in dihanju, sledilo tudi srce. Ne bori se proti mislim, ki prihajajo. V procesu je povsem naravno, da na plan prihajajo tudi misli, ki jih generirajo nizkovibracijska polja, katera ti sicer vladajo. Na ta način se polja borijo zate – rabijo tvojo pozornost in nočejo te izgubiti.
še moja izkušnja : res zelo pomaga vizualizacija vode, tudi besedilo se da izgovarjati po ritmu izvira, ki se razlije, če ga le ne pozabiš – ja to se mi je zgodilo , druge misli pa uletijo kakor kdaj , zjutraj ob peš hoji v službo mi je najboljše oz. najlažje brez vsiljenih misli. A Tadej pravi, da je to samo bonus….. počutje pa fajn…. vroče, tudi posušeno grlo, sicer pa ogromno sline- nelogično, a tko je…. dihati povezano pa tudi ni najlažje opravilo , a gre vsakič boljše…Hvala Tadej23. 3. 2010 ob 17:00 #1963gregaČlan23. 3. 2010 ob 21:02 #1965tadej pretnerModeratorgrega wrote: Vidm, da nekateri ponavljajo izjavo pri izihu. Sam sem razumel, da si izjavo daješ med vsakodnevnimi aktivnostmi. V knjigi piše, da jo lahko izvajaš po želji. Kakor torej začutiš in ti je lažje.
Grega, tule ne pišem stvari zgolj iz knjige, niti ne bomo delali “dobesedno” po knjigi. Imam stike s skupino iz Hrvaške, ki dela ozaveščanje po Brownu in tule vpletam tudi njihove izkušnje – izvedbo vaj pa sem poskusil skozi dihanje z izjavami za bujenje in z dihanjem brez njih. Tule podajam varianto, v katero verjamem, ne glede na to, če ni povsem v skladu z originalnim Brownom. Če ima kdo glede ustreznosti podanega pomisleke, si lahko kupi knjigo Michael Brown – Proces prisutnosti (VBZ Zagreb) in dela po njej.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.