Praznina - Forum duhovnost

Participant

CAELI wrote:

Robert Zupančič je napisal/a:

-Vsekakor je v drugem tednu cilj vzpostavitev notranje tišine, zavestnega nadzora nad njo, če pa se med dihanjem “pojavi” kakršnakoli čustvena energija, se ji ne upirajmo, ampak jo, kolikor je le mogoče, nezainteresirano opazujmo. Tudi če pride recimo do joka, se mu ne upirajmo, a hkrati skušajmo ohraniti toliko notranje zavesti/prisotnosti, da smo ga sposobni opazovati.

Že en čas se mi dogaja, da se dihanje konča z jokanjem, ne morem ohranit notranje zavesti ampak me čisto povozi in potem se počutim, ko da nisem nardila nič in totalno v k…a je sploh kašna korist od tega?
A mogoče še nisem pripravljena sprejet tega al kako, notranji opazovalec se kar sesuje.
lp

Seveda je korist od vsega tega. Bremeneča čustva iz preteklosti uspešno
uspeš spraviti v gibanje, da se dvignejo na nivo zavednega, potem pa z
opazovanjem v praznini te energijske vzorce sprocesiraš oz. jim vzameš
čustveni naboj. Nimajo več nadzora nad tabo! Zato pa si na koncu tako
zmozgana, da ti spoh ni živeti!

Vendar pa opozorilo. Se še
spomniš: v procesu prisotnosti je pomembno “ne delati” nič! Torej ne
igraš sebi nobenega psihoterapevta, ali kaj podobnega, pač pa samo
slediš procesu! To procesiranje predstavlja zavedanje tvoje pristne
narave, ki je vse bistrejše, jasnejše. Ko potujemo skozi proces
prisotnosti, se vse bolj zavedamo, kaj in kdo v resnici smo.

ROBERT ZUPANČIČ

Robert Zupančič2013-05-25 17:07:34

Lepo je če deliš

tadej pretner

Moderator

CAELI wrote:
Že en čas se mi dogaja, da se dihanje konča z jokanjem, ne morem ohranit notranje zavesti ampak me čisto povozi in potem se počutim, ko da nisem nardila nič in totalno v k…a je sploh kašna korist od tega?
A mogoče še nisem pripravljena sprejet tega al kako, notranji opazovalec se kar sesuje.
lp

Če skozi povezano dihanje pride do joka, potam pa tega joka nisi v stanju izopazovati (da mu torej pustiš, da je in ga hkrati opazuješ), ampak “dovoliš”, da se z njim identificiraš, kaj dosti nisi naredila, sploh v primeru, če te ob tem preplavijo občutki, značilni za samo samopodobo in nemoč. Odvisno tudi od tega, kakšna oseba si. Če si zelo zaprta, seveda tudi tak jok naredi nekaj dobrega, a do pravih premikov oziroma osvoboditev pride, ko ga znamo opazovati. Če sproščenih čustev ne moremo izopazovat, lahko pri nekaterih naredimo celo slabše kot nič – recimo, ko se ti sprosti strah, ti pa se z njim identificiraš – namesto da bi se strahu znebila, takšna identifikacija potrdi tisto, kar je.

Na tvojem mestu bi nekaj časa izvajal vaje za krepitev notranjega opazovalca – razne oblike zavestnega vodenja energije po telesu, ipd.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/