Praznina
Forum Duhovnost › Forumi › Šola osebne rasti › Šola osebne rasti › Praznina
- This topic has 281 odgovorov, 45 glasov, and was last updated 11 years, 7 months nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
14. 12. 2010 ob 12:59 #7553tadej pretnerModerator
jakob wrote: zanimivo, da je vse postalo Bog in po tvojem ni Boga, pa še Tomažev evangelij je zraven…
Po mojem ni Boga v smislu personifikacije, sicer pa sem pravzaprav vedno govoril o živem vesolju, tako da ne vem, odkod ti, da po mojem Boga ni.
15. 12. 2010 ob 16:19 #7559IrenaČlantadej pretner wrote:
Ljudje smo navajeni razmišljati “končno” in si pojem neskončnost težko predstavljamo, čeprav ga lahko do neke mere izkusimo v globokih stanjih praznine. Praznina naj bi zaobjemala prav vse, v vse smeri se širi v neskončnost, tako, da si pravzaprav vedno v centru praznine, ne glede na svojo lokacijo. Spomniva se, kaj praznina sploh je – morje/vir informacij in energije, “ozadje” vsega manifestiranega. V praznini so torej prav vse energije in informacije. Kadar pa so na nekem delu praznine te informacije in energija dovolj zgoščene oziroma imajo dovolj fiksne informacije o razporeditvi tipa in količine energije, da lahko govorimo o determiniranosti, govorimo o fizičnih manifestacijah (najbolj groba determiniranost), poljih realnosti itd. Ampak spomni se Jezusa v Tomaževem evangeliju – “dvigni kamen in našel me boš, razcepi les in tam bom …” Tudi to kaže na dejstvo, da je praznina v ozaddju vsega manifestiranega, da vse manifestirano izhaja iz praznine in da lahko iz vsake determinirane realnosti vstopiš nazaj v praznino.Dodajam pomislek : a da praznina pa v nobeni meri in na noben način ni determinirana? Ja ZAKAJ pa potem tečejo zaznave in razprave o dvigu zavesti (naj omenim le letnico 2012 ).Irena16. 12. 2010 ob 19:04 #7576BraneČlanHojla Irena, ce ti lohk se jest kaj napametujem, k si vprasala tko interesantno vprasanje
K so se v srednjem veku v casu sholastike ustanovile prve univerze (teologija, pravo, filozofija) so razlicne teoloske smeri takratne teologije, med njimi dve najmocnejsi tistega casa; dominikanska in franciskanska sola zelele ljudem se bolj opisati in predstaviti Boga, duhovna pocela in celotno metafiziko, ali z drugimi besedami vse to vkalupiti (problem je bil, da so ljudje izgubljali vero, po drugi strani pa so si zelelli biti z vsem, tudi duhovnimi resnicami zelo na jasnem, zeleli so jih imeti predstavljene matematicno, empiricno, opisljivo tako kot bi ti jaz opisal kaksna je naprimer miza) so se na koncu posluzevali ze prav komicnih metod, oziroma prisli do zelo smesnih vprasanj in trditev kot naprimer koliko angelov lahko sedi na konici sivankinega usesa, ter kaj se je zgodilo s krvjo Jezusa, ki se je iz kriza izlila na tla, v casu ko je vojak s sulico p[rebodel Jezusa in se in se. V bistvu je prislo celo do razkolov v takratni teologiji in tudi filozofiji zaradi tega. po dolocenem casu so spoznali da tako pac ne gre naprej in da ne mores duhovnih resnic, metafizike in Boga ter teh pocel opisovati z empiricnimi metodami pac pa se je potrebno vrniti v cas predsokratikov (filozofi narave, prva filozofija; Pitagora, Anaksimander, heraklit itd) ter z metodo cudenja, opazovanja Skrivnosti in spostljivega opisovanja le tega nekaj povedati o vseh teh pocelih in Bogu. Problem Evrope je v tem oziru nastal in je se vedno ker je prevladala Platonova in Aristotelova smer filozofije in vse to se je vgnezdilo v podzavest ljudi in je potem tezko drugace razmisljat.Da nadaljujem, Predsokratiki so videli v narave poleg vsega kar vidimo me se vile, skrate in za nas druga “pravljicna” bitja vsepovsod, a so hkrati ziveli z njimi v spostljivem odnosu in stvari niso skusali vkalupiti, ujeti, do potankosti premeriti in opisati, kategorizirati, sistematizirati, ker so bile te stvari za njih vseskozi neulovljive, za um stvari nedoumljive. In potem se je zgodila filozofska revolucija z Nietzschejem ko je dejal prav to; Boga ste ubili, nobenega prostora za cudenje in skrivnost ni vec, sama manipulacija z Bogom v smislu takratne Cerkve in politicnega sistema in potem so pac dejali ti veljaki, poglejte ga nihilista, bolnika….Skratka, a si me ujela kaj zelim povedati?16. 12. 2010 ob 19:51 #7578BraneČlanBi ti samo se par besed podal, skratka so si pa mistiki (eden najvecjih, spanski mistik sveti Janez od Kriza, in nemski mojster Eckharth) prizadevali in svoje zivljenje takorekoc posvetili iskanju zdruzitve z Bogom in raziskovanju duhovnih pocel, prisli so do ugotovitve in povedali naslednje. Bog je vseprisotnost, je vse v vsem kot je npr bilo ze receno, da je v Tomazevem evangeliju to isto opisano. ce Boga v neki stvari ali nekje ni, tudi tiste stvari ni,ne obstaja ne tako in ne drugace, je tam nic, a s tem ne mislim na praznino, ker le ta ima svojo kvaliteto. A ta vseprisotnost je le ena stopnja od prisotnosti Boga, druga je, ko lahko clovek s svojim delom na sebi, trudom, determiniranostjo, disciplino, odrekanjem, zrtvovanjem, mukami jezevimi doseze ze za casa tega zivljenja popolno spremenjenje duse v Boga po podobnosti v ljubezni, volji, spominu in razumu tako da na koncu ni vec nobene razlike med tabo in Bogom, to tudi ne pomeni, da ti izpuhtis kot clovek, se vedno si tu, a drugacen v spoznavanju in vedenju vsega v tvojem zivljenju.
Mistiki so imeli ful tezavo se izraziti z besedami in te stvari kot so zdruzitev z Bogom, izkustvo Boga, povedati nekaj o duhovnih pocelih so skusali opisati v pesniski, simbolni, metaforicni obliki kot so to vedeli in znali. besede so nam,rec za najvisje resnice, Boga, duhovna pocela enostavno prekratke, ne obsezejo stvari v popolnosti. Zato tudi nikoli niso exaktno, 100% povedali kaksen in kaj ta Bog je, vedeli so, da so besede prekratke, preprazne za opis tega. Govorili so o praznini, ki je Ljubezen, o nedoumljivi svetlobi, o extazi, ki jo v tej spremenitvi dozivis. Vendar pa kako bi mi ti opisala ljubezen med tabo in fantom ali ljubezen ki jo cutis okoli sebe, se posebno Absolutno Ljubezen, zelo tezko a ne, ali pa sirjenje vesolja. Torej se poudarek, da Bog ki je vseprisoten; pod kamnom, v kamnu, v meni, v najvecjem gresniku se ne pomeni da je to vrh vsega, priti do njega v bolj kvalitativni ravni; “blize” pomeni kljub njegovi “vseskozi prisotnosti” moje delo in potem ko imam to izkusnjo mi je jasno marsikaj.
Lp
16. 12. 2010 ob 19:52 #7579IrenaČlanBrane wrote: Skratka, a si me ujela kaj zelim povedati?
Brane, sem , hvala.Še včeraj z odgovorom ne bi bila zadovoljna, saj sem se zadnjih osem let res ukvarjala z “ubijanjem Boga”A prav danes je že zdavnaj zametana skrivnostnost v meni spet vzplamtelaIrenaIrena2010-12-16 19:55:21
16. 12. 2010 ob 20:57 #7581tadej pretnerModeratorIrena wrote:
Dodajam pomislek : a da praznina pa v nobeni meri in na noben način ni determinirana? Ja ZAKAJ pa potem tečejo zaznave in razprave o dvigu zavesti (naj omenim le letnico 2012 ).IrenaPraznina kot takšna ne more biti determinirana, saj “vsebuje” prav vse mogoče in nemogoče potenciale, so pa v večji ali manjši meri determiniane “stvari”, ki iz praznine izhajajo. Ko govorimo o razvoju zavesti v materialnem, gre za deeterminirano okolje, v katerem deluje na materialna bitja kup vplivov planetov in kdo ve česa še. Prav tako je predvidljiv oziroma determiniran razvoj (morda je bolje rečeno tempo manifestacije) polj realnosti – zato pa pravzaprav astrologija špila. Posameznik se v veliki meri reši vpliva astrologije šele ko začne delovati zavestno, ko je v mejah mogočega deidentificiran s telesom …
Irena wrote:
Brane, sem Smile, hvala.
Še včeraj z odgovorom ne bi bila zadovoljna, saj sem se zadnjih osem let res ukvarjala z “ubijanjem Boga” Wink
A prav danes je že zdavnaj zametana skrivnostnost v meni spet vzplamtela SmileBom dodal zrno k tistemu, kar je napisal Brane in se nanaša na opise Boga. Če je Bog vseprisotna zavest, ti pa se lahko vanj potopiš in ga zavestno izkusiš le takrat, ko si “tako globoko”, da si dejansko le zavest, se pojavi težava, kako to stanje opisati. Za opis kakršnihkoli stanj je potreben pogojeni um, ki pa v takšnih stanjih ne obstaja. Tako da potem, ko se z umom vrneš na pogojeno raven, skuša ego post festum opisati nekaj, kar je izkusil naš nepogojeni del, skratka, izkušnjo opisuje “nekdo”, ki ga takrat, ko je do izkušnje prišlo, sploh ni bilo.
16. 12. 2010 ob 21:19 #7582IrenaČlan -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.