Praznina

[tadej pretner]

Serena wrote: Zaključila naj bi 6. teden. Do petega tedna je kar šlo, ta teden pa je bil splet okoliščin tak, da se mi zdi, da sem se vajam premalo posvečala in seveda od tega tedna nisem toliko odnesla kot od prejšnjih.

Še vedno ne vem, v čem je problem. Ali se nič ne dogaja v fazi povezanega dihanja, ali imaš težave s spremljajočimi vajami – glavna poanta tega tedna je štos, da skušam takrat, ko se nam nekaj slabega zgodi, ko nas preplavijo slabe misli, preusmeriti pozornost iz dogodka samega na dogajanje v nas. Ta štos je zeelo omemben in ne sodi le v šesti teden, ampak v lajf nasploh, vsaj dokler je to potrebno.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Serena]

S povezanim dihanjem je vse OK. Le da ta teden ni bilo slabih dogodkov, niti slabih misli (razen enkrat) tako da imam pravzaprav občutek, da vaje nisem dovolj delala.Tako da sem v dilemi, ali počakam še kakšen teden ali kar nadaljujem s sedmim tednom.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Serena wrote: S povezanim dihanjem je vse OK. Le da ta teden ni bilo slabih dogodkov, niti slabih misli (razen enkrat) tako da imam pravzaprav občutek, da vaje nisem dovolj delala.Tako da sem v dilemi, ali počakam še kakšen teden ali kar nadaljujem s sedmim tednom.

Ah, če ni bilo slabih misli in dogodkov, pomeni, da že sedaj razturaš. Tisto, kar se nam dogaja, je refleksija tistega, kar je v nas. Ko pa do česa pride, pa le preusmeri pozornost iz “vzroka” za strah/jezo/ljubosumje …, nase. To je itak priporočilo za ves lajf, ne le za ta teden. Mislim, da greš lahko komot naprej.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[BAD-BOY]

Nekaj vprašanj glede 9. tedna. 

tadej pretner wrote:
 

Prihodnost je iluzija. Če smo usmerjeni na prihodnost, prihodnost pa ne obstaja – kje je torej zdaj tu smisel? Kako kreirati prihodnost? Kako kreirati nekaj, kar ne obstaja?

Če torej hočemo resnično sami kreirati realnost, moramo skenslat pričakovanja (ko govorimo o kreiranju, govorimo o povezavi z že obstoječo realnostjo).

Praviš, da prihodnosti ne moreš kreirati, ker ne obstaja in ko govorimo o kreiranju govorimo o povezavi z že obstoječo realnostjo. A s tem hočeš reči, da vse že obstaja ta trenutek, vse realnosti že obstajajo ta trenutek? Tako kot pravijo nekateri učitelji (mislim, da tudi znanstveniki), da se vse dogaja in obstaja istočasno in da je čas iluzija.

Glede pričakovanj sem bil tudi že malo zmeden. Nekateri pravijo, da je potrebno imeti pozitivna pričakovanja in pozitivne stvari se ti bodo dogajale, nekateri pa, da je potrebno biti brez pričakovanj. No verjetno je bolje imeti pozitivna kot negativna, še bolje pa biti brez.

tadej pretner wrote:
 

Postopek deidentifikacije s prihodnostjo:
–    Vzemimo list papirja in si zapišimo vse želje in strahove, ki se nanašajo na posamezno pričakovanje

–    Strahovom in željam vzemimo naboj s procesom, opisanim v osmem tednu. To nas potisne v sedanji trenutek, v praznino.

To se verjetno dela preko celega tedna?

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

BAD-BOY wrote:

Praviš, da prihodnosti ne moreš kreirati, ker ne obstaja in ko govorimo o kreiranju govorimo o povezavi z že obstoječo realnostjo. A s tem hočeš reči, da vse že obstaja ta trenutek, vse realnosti že obstajajo ta trenutek? Tako kot pravijo nekateri učitelji (mislim, da tudi znanstveniki), da se vse dogaja in obstaja istočasno in da je čas iluzija.

Katerekoli kvantne razlage delovanja vesolja se oprimeš (Kopenhagenska interpretacija, teorija večih svetov, Penrosova interpretacija), v nobeni prihodnost ne obstaja. Vedno damo tistemu, kar se dogaja življenje v sedanjem trenutku – predvsem na ravni podzavesti, saj imajo načeloma zavestna hotenja ustrezno moč le takrat, ko so kolikor toliko skladna s podzavestnimi. In tu je pomembna še ena “ideja” – v stiku z življenjem si takrat, ko deluješ v sedanjem trenutku. O prihodnosti pa lahko razmišlja le pogojeni jaz, ki je pravzaprav največji sovražnik življenja, saj takrat, ko smo fokusirani v sedanji trenutek, ne more obstajati. Če smo fokusirani v prihodnost, se torej borimo proti življenju. Če pa je tako, je jasno, da se tudi življenje bori proti nam, kajti vse je ogledalo. Kadar smo v opoziciji proti življenju, je življenje v opoziciji proti nam.

BAD-BOY wrote:

Glede pričakovanj sem bil tudi že malo zmeden. Nekateri pravijo, da je potrebno imeti pozitivna pričakovanja in pozitivne stvari se ti bodo dogajale, nekateri pa, da je potrebno biti brez pričakovanj. No verjetno je bolje imeti pozitivna kot negativna, še bolje pa biti brez.

Spet enaka zgodba – pričakovanja niso nič drugega, kot identifikacija s prihodnostjo in ti jemljejo moč, saj te pozicionirajo izven sedanjega trenutka. Poleg tega, če izhajaš iz tega, da vse že obstaja, je finta tudi v tem, da takrat, ko nekaj pričakuješ, hkrati veš, da tega še nimaš in to te zadržuje v realnosti, v kateri tega nimaš. Ne glede na to, ali skušaš nekaj kreirati s tehniko, pri kateri namero predaš praznini, ali pa z usmerjeno čustveno energijo – vedno moraš delovati tako, kot da “tisto” že imaš. In kasnejša pričakovanja se pravzaprav borijo proti manifestaciji realnosti, v katero si vlagal energijo.

Je pa dejstvo, da smo navajeni o času razmišljati kot o linearnem konceptu (preteklost-sedanjost-prihodnost) in zato se um marsikoga upira omenjenim kvantnim konceptom.

tadej pretner wrote:

Postopek deidentifikacije s prihodnostjo:
– Vzemimo list papirja in si zapišimo vse želje in strahove, ki se nanašajo na posamezno pričakovanje

– Strahovom in željam vzemimo naboj s procesom, opisanim v osmem tednu. To nas potisne v sedanji trenutek, v praznino.

BAD-BOY wrote:

To se verjetno dela preko celega tedna?

Ne le prek celega tedna, ampak nasploh tako dolgo, dokler je potrebno, dokler ne obvladaš koncepta meta uma, o katerem sicer v temle procesu nisem govoril oziroma dokler nisi z zavestjo dejansko kontinuirano pozicioniran v sedanjem trenutku.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[AVATAR]

Res nevem zakaj se slabi pojbek toliku muči s praznino…Pozabil si mu napisat, da praznina ne podpira njegovih hinavsko-sebičnih ciljev-namenov…katerih je kot človek poln…Praznina podpira samo svoje namene, ki so v skladu z neko celoto…torej praznina igra zgolj na svoje karte…celota določa usodo človeka…v smislu praznine…je človeček zgolj suženj celote…celota je njegovo prekletstvo.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

AVATAR wrote: .Praznina podpira samo svoje namene, ki so v skladu z neko celoto…torej praznina igra zgolj na svoje karte…celota določa usodo človeka…v smislu praznine…je človeček zgolj suženj celote…celota je njegovo prekletstvo.

Stari, ti tehle stvari okol’ praznine še sedaj ne štekaš. Iz praznine izhaja vse, tako NV kot VV polja, seveda pa obstaja tudi prostor izven polj. Če vstopiš v ta prostor, nisi determiniran – determiniran si, dokler deluješ pod taktirko polj (če je tisto, kar delaš danes, posledica včerajšnjih izkušenj, bo tisto, kar boš delal jutri, posledica današnjih izkušenj – če se te izkušnje “dogajajo” pod taktirko polj, ki imajo predvidljiv cikel manifestacije, je jasno, da so determinirani tudi tisti, katerim polja “vsiljujejo” svojo voljo). Ko pa si s celoto usklajen, neposredno podpirata drug drugega – pod vplivom polj se drug proti drugemu borita.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki