Praznina
- This topic has 281 odgovorov, 45 glasov, and was last updated 11 years, 7 months nazaj by
.
-
robi wrote: Še nekaj malo bolj resnega: Ali delaš kako škodo človeku, ki je na poti pred tabo, če pomisliš nanj?
Se pridružujem mnenju naše mojke. Pred leti sem bral o poskusu, ko so nekomu vzeli kapljico krvi, jo potem prenesli nekaj tisoč kilometrov stran od “lastnika” nanjo energijsko delovali in opazovali spremembe v telesu lastnika krvi. Do sprememb je seveda prihajalo, saj ima “nekaj”, kar je bilo nekoč tvoje, s tabo stalno energijsko zvezo. Ampak če se s tem obremenjuješ, ratra problem že to, kam boš pljunil, kam se boš usral …
Enako je pri razmišljanju o kom. Dobro je, da vemo, da smo v resnici tam, kjer je naša pozornost. In dejstvo je, da s kvaliteto misli o nekom, vplivamo na kvaliteto njegove realnosti (in hkrati svoje). Ampak, če bi se človek obremenjeval že z bežnimi mislimi …
Še nekaj mojih vtisov iz osmega tedna opravljanja procesa….
V banji je totalno noro, že po prvih par vdihih se v telesu pojavi en tak nenavaden občutek, ki ga res ne morem opisati, poskusite sami – najbrž je tako zaradi vode, na nek način ne čutiš telesa a istočasno ga….
Zanima me, ali je teh prvih 20min potrebno res v tišini mirovat ali pa je dovolj, da si pač v vodi. Ker mi imamo veeliko banjo, pa navadno z možem oba vanjo zlezeva, pa kak na izi pogovor ali pa igrava šah…
Še bolj kot to z banjo pa me je impresioniralo tole nekoliko spremenjeno dihanje, ko je tudi izdih aktiven. Opazila sem, da drugače navadno diham le s prsnim košem, pri tem procesu pa s prepono in razlika je velika, pranski pretok je neprimerno večji, intenzivnejši, ob tem načinu dihanja pa se mi pojavljajo v telesu tudi kot neki trzljaji, kot bi kdo spustil s paralizatorjem tok v določen skupek mišic…..pa včasih malo okoli srca spreleti, drugič trebuh, včasih čez obraz trzljaj itd. Zaniimivo. Včasih pa nič, totalno nič…
Skratka, zanimivo, ni kaj
Pozdravček vsem…
Danes je za menoj precej čustveno nabit dan, saj sem bila rama za jokanje eni izmed kolegic s pestrim naborom besednih zvez, kot so npr.: ne poznam občutka sovraštva, nisem nikoli prav dolgo časa gojila zamere, saj sem že vse predelala, spucala … in podobne. Mi gre tovrstna terminologija res na živce. In če imaš vse spucano, zakaj potem cviliš?
Prebijam se skozi šesti teden procesa prisotnosti in moram priznati, da
se vsak dan prav z muko pripravim na tistih 2 krat 15 minut, ki se potem
nekako zavlečejo v bistveno več in še v dodatno premlevanje na pasjih sprehodih. Popisan imam že cel zvezek plusov, minusov, dogodkov … Tista 3
pisma sem pisala cel teden, za pisma staršem pa zaenkrat še zbiram
voljo. Ker nisem tako spucana kot kolegica, mi ven hodijo čisto morbidne zadeve, npr. nikakor me ne smejo pokopati zraven fotra, čeprav je bil moja omiljena polovica starševskega para. Še vedno me popada bes na gospo mamo, čeprav zdaj že bistveno manj. Vedno me je nekje pustila, tako da se me samorastništvo še danes uspešno drži. Seznam vsega tistega kar nisem smela početi je bil neskončen. O tem, kako sem nesposobna, pa mi še danes z veseljem postreže, čeprav mi uspe praktično vse, česar se lotim. Tisto o otrocih, ki se trudijo, da bi ugajali staršem, absolutno drži.
Se še vedno trudim, še kar dokazujem in navsezadnje mi to v življenju tudi prav pride. Sedaj nekako bolje razumem, zakaj ima moj osebni prostor polmer 3 metre in mi kolega pravi, da sem prav ogabno samostojna in samosvoja.
So me zapustili, mi načeli samopodobo, zanesla sem se pa itak lahko vedno samo nase. No pa imam zbirko vseh treh strahov po Bradenu, čeprav sem vedno mislila, da v življenju nimam prav velikih problemov. Me je pa vse našteto tudi naredilo, izgradilo, utrdilo.
Kaj hočem povedati? Tale zadeva s praznino pri meni ful dobro funkcionira. Sem se nekaj časa res bebavo počutila z žlico sredi čela. Ampak ta žlica je samo začetek. Po žlici pride serija srečnih “naključij” (z namero seveda).
Se mi zdi, da celo razumem prizemljene vizije s pogojeno kvaliteto. Pravzaprav to celo delam.Prima
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.