Praznina

[robi]

Lepo pozdravljeni

Zgleda, da je ta praznina vse “pometala” (kot mene). Moram reči, da je najmočneje name vplival šesti teden. Že prva stvar je bila ta, da sem moral tekst prepisati na roko in ga tako vsaj 10krat bolj doživel. V vsakem tednu sem doživljal najprej prve tri dni precej intenzivno, potem pa dva dni nč kaj, potem pa zadnji ali predzadnji dan spet ful.

V tem tednu sem prvič v življenju začel opažati, da se zares gibljem vsaj v določenem delu življanja po vzorcih. (Prej čisto zares tega nisem mogel verjeti.)

Govoril sem si doživljanja (za mene, ki sem se vsaj zadnja leta izogibal čustvom, je že to označevanje naredilo krasen korak): strah me je, jezen sem, žalosten sem. Pre tem “žalosten sem”, so prišle na dan vse depresije v zvezi s partnerstvom. Moj vzorec je bil takle: vstopal sem samo v zveze, kjer so me ženske potrjevale (da sem jim bil všeč tako ali drugače). Ko so kaj takega nakazale, sem bil pečen. To je bila moja “zaljubljenost” (občutek: končno me bo nekdo imel rad, končno bom nekaj) in sem se seveda obesil na ubogo dušo. Čisti energijski vampirizem (prebral v karmični diagnostiki). Zavedanje, da so pljuča čist stisnjena, v njih je tema. Ni dihanja. Energijo sprejemam v horizontalni osi. Proces se še ni povsem spucal, a vsa depresija ki sem jo potiskal (to je bilo najbolj grozno, ko me je kakšno dekle pustilo, je nastopil ta občutek: sedaj vem – to je bil občutek praznine, ki ga nisem želel sprocesirati) prihaja ven in ji to dopuščam v polni meri. Starši so rekli vedno, ni te vredna, ne objokuj… Sem mislil torej, da je z mano neki narobe in potisnil na stran.

No, toliko o moji izkušnji praznine. (Na internet lahk grem sam enkrat na teden)

Ne rabim nobene tolažbe, ker so počutim 100krat boljše (tolažba bi bila spet neki na kar se obesim, hehe).

Ajde, bodite fajn dragi moji

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

robi wrote: Lepo pozdravljeni

Zgleda, da je ta praznina vse “pometala” (kot mene). Moram reči, da je najmočneje name vplival šesti teden. Že prva stvar je bila ta, da sem moral tekst prepisati na roko in ga tako vsaj 10krat bolj doživel. V vsakem tednu sem doživljal najprej prve tri dni precej intenzivno, potem pa dva dni nč kaj, potem pa zadnji ali predzadnji dan spet ful.

V tem tednu sem prvič v življenju začel opažati, da se zares gibljem vsaj v določenem delu življanja po vzorcih. (Prej čisto zares tega nisem mogel verjeti.)

Govoril sem si doživljanja (za mene, ki sem se vsaj zadnja leta izogibal čustvom, je že to označevanje naredilo krasen korak): strah me je, jezen sem, žalosten sem. Pre tem “žalosten sem”, so prišle na dan vse depresije v zvezi s partnerstvom. Moj vzorec je bil takle: vstopal sem samo v zveze, kjer so me ženske potrjevale (da sem jim bil všeč tako ali drugače). Ko so kaj takega nakazale, sem bil pečen. To je bila moja “zaljubljenost” (občutek: končno me bo nekdo imel rad, končno bom nekaj) in sem se seveda obesil na ubogo dušo. Čisti energijski vampirizem (prebral v karmični diagnostiki). Zavedanje, da so pljuča čist stisnjena, v njih je tema. Ni dihanja. Energijo sprejemam v horizontalni osi. Proces se še ni povsem spucal, a vsa depresija ki sem jo potiskal (to je bilo najbolj grozno, ko me je kakšno dekle pustilo, je nastopil ta občutek: sedaj vem – to je bil občutek praznine, ki ga nisem želel sprocesirati) prihaja ven in ji to dopuščam v polni meri. Starši so rekli vedno, ni te vredna, ne objokuj… Sem mislil torej, da je z mano neki narobe in potisnil na stran.

No, toliko o moji izkušnji praznine. (Na internet lahk grem sam enkrat na teden)

Ne rabim nobene tolažbe, ker so počutim 100krat boljše (tolažba bi bila spet neki na kar se obesim, hehe).

Ajde, bodite fajn dragi moji

V naslednjem tednu bomo malce spremenili tehniko dihanja in potem se bo zelo verjetno vse skupaj dogajalo še bolj intenzivno.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Napsha]

robi wrote: Lepo pozdravljeni

Zgleda, da je ta praznina vse “pometala” (kot mene). Moram reči, da je najmočneje name vplival šesti teden. Že prva stvar je bila ta, da sem moral tekst prepisati na roko in ga tako vsaj 10krat bolj doživel. V vsakem tednu sem doživljal najprej prve tri dni precej intenzivno, potem pa dva dni nč kaj, potem pa zadnji ali predzadnji dan spet ful.

V tem tednu sem prvič v življenju začel opažati, da se zares gibljem vsaj v določenem delu življanja po vzorcih. (Prej čisto zares tega nisem mogel verjeti.)

Govoril sem si doživljanja (za mene, ki sem se vsaj zadnja leta izogibal čustvom, je že to označevanje naredilo krasen korak): strah me je, jezen sem, žalosten sem. Pre tem “žalosten sem”, so prišle na dan vse depresije v zvezi s partnerstvom. Moj vzorec je bil takle: vstopal sem samo v zveze, kjer so me ženske potrjevale (da sem jim bil všeč tako ali drugače). Ko so kaj takega nakazale, sem bil pečen. To je bila moja “zaljubljenost” (občutek: končno me bo nekdo imel rad, končno bom nekaj) in sem se seveda obesil na ubogo dušo. Čisti energijski vampirizem (prebral v karmični diagnostiki). Zavedanje, da so pljuča čist stisnjena, v njih je tema. Ni dihanja. Energijo sprejemam v horizontalni osi. Proces se še ni povsem spucal, a vsa depresija ki sem jo potiskal (to je bilo najbolj grozno, ko me je kakšno dekle pustilo, je nastopil ta občutek: sedaj vem – to je bil občutek praznine, ki ga nisem želel sprocesirati) prihaja ven in ji to dopuščam v polni meri. Starši so rekli vedno, ni te vredna, ne objokuj… Sem mislil torej, da je z mano neki narobe in potisnil na stran.

No, toliko o moji izkušnji praznine. (Na internet lahk grem sam enkrat na teden)

Ne rabim nobene tolažbe, ker so počutim 100krat boljše (tolažba bi bila spet neki na kar se obesim, hehe).

Ajde, bodite fajn dragi moji

Hojla Robi, tud jst mam svojo detektivko. Sem pa na zelo tankem ledu med zavednim in nezavednim. Porajtam, da z ljudmi, kjer so custvene naveze mocne, zelo hitr odreagiram po nekem starem kopitu, ampak ne pustim, da bi to slo kar mimo, takoj vzamem pod drobnogled in procesiram na svoj nacin, pa tud recimo tkole cez dan, ko sem recimo ful v guzvi na delu in padem v nek obcutek, seveda ga registriram, ampak se mi ne rata izkopat iz drame obcutka, vcasih pa.

Zato sem si zamislila, da zvecer vzamem list papirja in svincnik in podrobno pregledam dan in poiscem izvore teh obcutkov, vedno pridem do prvih izkusenj kot otrok in pa naucenih miselnih vzorcev… Skratka poskusam bit potrpezljiva s sabo, ker mi pac ne uspeva se, da bi v dolocenem momentu tako zavestno delovala kot je opisano zgoraj v Tadejevi posti.

Pozdravcki, fajn bodite

Lepo je če deliš

[robi]

Pismo js sm že popisu skor cel zvezek, brez heca.

Je prava čustvena kriza, res. Ampak finta je v tem da je zdaj prisotno zavedanje.

Včeri sem čist nor poslal Tadeju en sms (ker nism mogu do interneta) in me je blo sram

ko ne vem kaj. Napisu sem mu:

Da sem nor od sreče, ker mi je končno ratalo razumet, da če hočeš premagati bolečinsko telo

moraš izpolniti tri stvari: 1. da bolečino spoznaš, 2. da jo opazuješ (da vidiš od kje izvira, kaka je…) – to sem res že dolgo cajta vedu, ampak bolečine so ble skos tu, skos so se vračale al pa prestavlale kam drugam, ker nisem ispolnu 3. pogoja: da jo SPROCESIRAŠ (mentalno ozavestiš, razumeš, al pa do jo po

recimo tehniki taoističnih mojstrov spremeniš v dobro energijo – plevel postane roža). Med sedenjem sem se vprašu, zakaj ne gre naprej, zakaj se skos ponavla in sem se vprašu, kako narava naredi z negativo: pa sem reku, recimo če telo živali ali rastline umre, kaj je pol. Mrtva energija takoj postane hrana za življenje. Evo ga. Isto je s čustvi.

Moje življenje je tk sestavljeno, da zanj ne rabim velik denarja, vključevanje v družbu (da bi naredil kaj pametnega) se pa trenutno šele razvija (da bi deloval kot arhitekt, slikar) in mi ostaja dost cajta. Travo kosim na roke, kamnito klet zidam in beton mešam na roke. Ljudi praktično ne srečam nič (ker sem v naravi).

Tk, da se vesčas zavedam vseh problemov, ki so v meni. Katerokoli delo opravim ne morem iz sebe. In zato se trudim in mučim v vsakem trenutku da bi našel izhod.

Dons mi je kliknala še ena stvar: skos hočem pucat, pucat, da bi že ja enkrat pršu ven, in je zato telo ful napeto, pod stresom. Verjetno je to tut del vzorca Biti popoln. Telesu sploh ne dam dihat.

Ko sem poslal Tadeju sporočilo, me je blo sram ko vrag in je začel um šopat: kaj ga moriš, slab človek si… Ker pa je Tadejeva življanska energija verjetno tako čista, sem se tega krasno zavedal in vedel, da delam stokrat večje sranje Svetu, če sebe “kaznujem”, ponižujem, kot pa preprosto dejstvo, da sem sms pač poslal.

Hvala Tadej, da si sprejel moj čustven izliv in hvala za prijazen odgovor.

Hvala vsem, da ste.

Napsha, bodi fajn, upam da se kolovrat čimprej odvije.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

robi wrote:

Včeri sem čist nor poslal Tadeju en sms (ker nism mogu do interneta) in me je blo sram

ko ne vem kaj. Napisu sem mu:

Ko si “čist nor” sms poslal, si bil spet svoboden otrok, ki si upa izražati svoja čustva, ko pa te je bilo potem tega sram, si spet padel na finto pravil odraslih, pravil, ki določajo, kako bi se “moral” obnašati. Veliko naših težav izhaja iz neskladja med pravili in tem, kako bi situacijo doživljali, če jih ne bi bilo.

OSMI TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI

V osmem tednu dihanja bomo proces povezanega dihanja nekoliko dopolnili/spremenili, s ciljem, da na čustveni ravni ozavestimo tudi blokade, ki so zelo globoko potisnjene v podzavest. V tem tednu lahko povezano dihamo na dva načina. Za oba so značilne močnejše fizične in čustvene senzacije, kot smo jih bili deležni v dosedanjem delu procesa. Če/ko se pojavijo, ne glede v kakšni obliki in intenziteti, je pomembno, da čustvene energije ne skušamo zaustaviti in izkontrolirati. Ohranimo zavestno moč opazovanja teh senzacij/vibracij, in se jih zavejmo v popolnosti, jim dovolimo, da dosežejo vrhunec in spontani energijski upad. Lahko se zgodi, da bo reakcija tako močna, da ne bomo uspeli ohraniti dovolj zavestne jasnosti, da naval čustev, do katerega bo prišlo, opazujemo, ampak nas bo posrkala v svoj vrtinec. Tudi to ni slabo, pomembno je le, da procesa ne zaustavimo. Če imamo glede tega kakršnekoli pomisleke ali strahove, je dobro, da je ob nas izkušena oseba, ki nas bo v morebitnem kritičnem trenutku znala podpreti.
– Tisti, ki imajo doma veliko banjo, bodo verjetno izbrali tega. Gre namreč za povezano dihanje, ki ga izvajamo v topli vodi – topla voda namreč zelo pospeši vdor čustvenih vzorcev, »skritih« v podzavesti, v polje zavesti. V banjo natočimo toplo vodo in ležemo vanjo. S povezanim dihanjem začnemo šele po cca 20 minutah (prvih 20 minut torej v topli vodi le ležimo in se prepuščamo ugodju občutkov. Po preteku 20 minut pa začnemo s povezanim dihanjem na običajen način.
– Tisti, ki banje nimamo (lalala), pa lahko proces povezanega dihanja intenziviramo na drugačen način. Do sedaj smo dihanje izvajali tako, da je bil aktiven vdih, pri tem smo izbočili trebušno prepono, izdih pa je bil pasiven (le izpust porabljenega zraka), a kontroliran. Sedaj prehajamo na obojestransko aktivno preponsko dihanje – vdih izvedemo tako, kot smo delali do sedaj, a tudi izdih je aktiven – izdihnemo aktivno, tako, da ob tem potegnemo trebušno prepono navznoter. Med vdihom in izdihom pa seveda ni nobenega presledka.

V teku tega tedna bomo preverili, v kakšni meri so tekom procesa nekatera naša negativna prepričanja izgubila čustveni naboj in jim ga bomo s preprosto tehniko še dodatno odvzeli.
Vzemimo spisek negativnih prepričanj, ki smo ga naredili v drugem in tretjem dnevu tretjega tedna procesa. Z vsakim od prepričanj, ki smo si jih napisali, bomo delali posebej. Proces poteka takole:
– Izberimo prvo negativno prepričanje in ga nekajkrat ponovimo v mislih ali na glas.
– Bodimo pozorni na vibracijo, ki jo je ta trditev povzročila v našem telesu.
– Na mesto, kjer čutimo vibracijo prepričanja (ponavadi trebuh) položimo desno roko in skušajmo vibracijo okrepiti. To lahko storimo tako, da v mislih trditev še naprej ponavljamo, lahko tako, da se ji prepustimo in jo na čustveni ravni intenziviramo, lahko s kombinacijo obojega ali na kak drug način.
– Ko začutimo, da je vibracija maksimalna, da je ne moremo več okrepiti, se osredotočimo nanjo in si zastavimo vprašanje: »Ali to vibracijo lahko umaknem iz telesa?« (nekateri radi to vprašanje izpustijo, a je zelo pomembno, da si ga vedno zastavimo; razložim ob priliki).
– Ne da bi počakali na morebitni odgovor, ki bi se lahko pojavil, globoko vdihnemo in izdihnemo na način, kot da bi iz sebe odvrgli breme.
– Spet se osredotočimo na mesto, kjer smo čutili vibracijo in ne glede na to, ali je tam kaj energije ostalo, ali ne, trditev v mislih ali na glas nekajkrat ponovimo.
– Če se spet pojavi vibracija (zagotovo pa bo šibkejša), vse postopek ponovimo. Ponovimo ga tolikokrat, dokler izjava v telesu ne povzroči nobenega energijskega odziva.
– Nato preidemo na delo z naslednjo trditvijo iz našega spiska. Tekom tedna obdelamo vse.

Izjava budnosti tega tedna je – Za svoj notranji mir sem odgovoren/odgovorna sam(a).

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[robi]

tadej pretner wrote: Ko si “čist nor” sms poslal, si bil spet svoboden otrok, ki si upa izražati svoja čustva, ko pa te je bilo potem tega sram, si spet padel na finto pravil odraslih, pravil, ki določajo, kako bi se “moral” obnašati. Veliko naših težav izhaja iz neskladja med pravili in tem, kako bi situacijo doživljali, če jih ne bi bilo.

Zakon. Ti si jack.

Sedmi teden je bil res fajn. Sem vidu, da je bil sms dejansko posledica čiščenja. (nevtralizacija). Treba je met jajce, da živiš tak lajf. (vela enako za ženske)

Dobr, sej verjetno ni treba da so vse reakcije tk burne.

Lepo je če deliš

[robi]

Sej tole zrelo osebo lahk verjetno nadomesti obisk Janževskega vrha (kjer so kr fajn naravni vrelci), hoja v gozd ali sprehod ob potoku, ker take osebe tule ni. Pa če bo sploh potreba?

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki