Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Pasti na duhovni poti
ozelot wrote:
Če imaš sposobnost svetovanja in če imaš odgovornost slušatelja (ki si si jo sam skreiral btw) če imaš znanje, potem si odgovoren da boš z temi kvalitetami ravnal etično do človeka in do kvalitet. Ko se znajdeš v vlogi svetovalca pravzaprav postaneš učitelj. Dober ućitelj si pa le če veš kje se tvoj učenec nahaja.
In ja. Beseda “razumem” pomeni točno to kar sem napisal. Predstavljej si matematični račun tak malo daljši.
Stari, od jamranja in “razumevanja” jamranja s strani “frendov” na podobni ravni zavesti, s katerim flikajo cono konforta, si prešel na odnos učitelj/terapevt – žrtev, kar je nekaj povsem drugega. Enega in drugega nikakor ne moreš obravnavati v istem kontekstu.
ozelot wrote:
Jest mam pri tebi občutek da ti do dobrega razumevanja vsega manjka le še sposobnost empatije.
tadej pretner wrote: V primeru Natašinega posta in tvojega komentarja nanj, pa ne gre za nobeno odvetništvo – mislim, da si s svojim komentarjem pokazala tako totalno nerazumevanje tistega, kar je napisala Nataša, da se ji je enostavno blesavo zdelo karkoli odgovoriti.
Ja, točno tako.
AVATAR wrote: …Kako se izvleči iz sranja-prvega dela
Če se hočeš izvleči iz sranja – boš v sranju tudi ostal
Ob inkarnaciji smo sprejeli izziv Življenja v okolju, ki mu praviš “sRanje”. Gre pa za sTanje – pravzaprav več stanj: v naših telesnih razmerah smo del fizičnih zakonov, ki pač vladajo v smislu rasti in propada.
Čustva in misli pa so že sfera, kjer lahko marsikaj napraviš. Kot prvo moraš sprejet, da so te v tem sTanju pač naučili čutiti in misliti, kot to sedaj pač počneš. Če ozavestiš, da je to normalen proces, ki si se mu pač izpostavil, boš manj energije zgubljal s presojo, kako je ta proces “slab in bolan”. Je tak kot je – ker večina pač vzdržuje tako stanje (sranje ). Enačimo se s telesom, čustvi in mislimi. In naš mali Jaz ob vsem tem takoooo hrepeni po velikem Jazu
Nehaj hodit naprej (in se vrtet v začaranem krogu) in se vrni nazaj… spusti vse od sebe, kar si se do sedaj naučil, navadil, natreniral. Nehaj biti odrasel robot (poln rutine v mislih, čustvih, delovanju) in si dovoli postati mladenič, neuk in neveden otrok, dojenček, celica… Ti boš še vedno TI, a tokrat brez pridobljene navlake (ki ti pa – roko na srce – dobro služi v marsičem, da sploh živiš).
Od tu (iz ničelne točke) pa si zdaj lahko krojiš novo (drugačno) prihodnost. Seveda verjetno ne vse naenkrat – morda imaš le en sam “dost mam”, kjer se lahko začneš čisto na novo spraševati. Prihodnosti namreč ni na novih in novih odgovorih (na stara vprašanja). Prihodnost pride ko postavljaš NOVA vprašanja.
Irena2013-04-15 17:37:34