Ceres wrote: Osho sploh ni guru – saj niti ni hindujec, čeprav je iz Indije. Mogoče je meni zato faca. Evo, faca mi je, ne pa guru. Ljudje se učimo drug od drugega in poslušamo tistega, za katerega smatramo, da nam ima kaj pametnega povedati. Kako srečno roko pa imamo pri tem, in kako hitro se učimo….. ja to se pa vidi v tem, koliko kompleksov še vedno nosimo na križu. Saj vsak zase ve.
No, v zvezi z njim je beseda guru sila pogosto uporabljana, sicer pa guruji niso zgolj domena hinduizma, ampak večine indijskih religij in tudi nekaterih drugih. A slučajno veš, kaj je bil, če ne hinduist? Verjetno jainist, vem pa seveda ne. Sklepam po tem, ker mu poglobljene izobrazbe seveda ne gre oporekati, ta pa je značilna predvsem za jainiste.
Ja, drugač pa ljudje ne poslušamo le tistih, ki nam imajo kaj pametnega povedati, saj nekateri sploh ne pridejo do priložnosti, da bi nam kaj pametnega povedali. Že prej jih “zaradi nečesa” ne želimo poslušati, ne bi pa rekel, da je to vedno obramba. Ljudje imamo pač vsak svojo vibro, ki z nekaterimi zaresonira, z drugimi pač ne; nekatere stvari so nam všeč, druge ne – in pogostokrat niti ne vemo, zakaj nam je nekaj/nekdo všeč, kdo drug pa ne. Mene recimo marsikaj iz hinduizma zanima, po drugi strani pa najdem v hinduizmu tudi stvari, ki so mi najbolj mimo. Primer je recimo kastni sistem, katerega osnova je neenakost, oziroma to, da ti že rojstvo v neki določeni družini determinira, kaj lahko počneš in kaj ne, s kom se lahko družiš in s kom ne … Kar se mene tiče, sem se v Indiji daleč najboljše razumel z muslimani – zelo korektni in odprti v poslu, poleg tega pa je Indija primer, v katerem lahko vidiš, kako socialna religija je v bistvu Islam. Na samem družbenem dnu tam muslimanov preprosto ni – za razliko od hinduijcev, za svoje znajo poskrbeti in men se zdi prav paradoksalno, da cel kup evropejcev hodi “po duhovnost” prav k hinduijcem.
.
in to bezgov liker
