Opazovalec in svet
- This topic has 68 odgovorov, 9 glasov, and was last updated 9 years, 10 months nazaj by
.
-
Nataša wrote:
Ah ja ..če nisi nikoli rolala potem zdele prav fino nakladaš
..
ker res je ,da dojenček zna že od rojstva plavat da bi znal rolat pa še nisem slišala ..oz ja si prva …ki bi znala
si nekaj posebnega no.moram priznat
prava faca no ..Heh, zgleda, da nas je več takšnih. Tudi jaz nisem nikoli v življenju rolala, je pa res, da sem kot otrok rada kotalkala. Pred nekaj leti, torej tud okrog štiridesetega leta, ko sta moja mulca divjala z rolerji, me je zagrabilo in sem si jih kupila. In sem znala rolat. Pa pravzaprav sploh ne tako slabo. Je res, da se še do danes nisem uspela čist sprostit na rolerjih, sploh če je kakšen manjši hribček, ampak gre, in tudi uživam zraven. Pa tudi na drsalke sem se spravila, čeprav nisem nikoli prej stala na njih, in sem tudi to obvladala. Zdaj vsako vsako zimo že par let hodimo drsat. Enkrat sem fino pristala na riti ampak ni bilo hujšega. Sploh nisem hotla razmišljat o tem, da se mi lahko kaj zgodi. Preprosto sem hotela ujeti tisti občutek sproščenosti iz otroštva. To mi seveda ne rata in lahko samo z občudovanjem in kar malce zavidanja opazujem svoja mulca, kako sproščeno divjata mimo mene.
jp ..ampak tuk kotalkat te je moral nekdo naučit si se naučila enkrat ..ni pa to naša primarna lastnost , ki smo jo dobili ob rojstvu ( dojenček zna plavat )…rolanje ..
To sem odgovorila snowcat ..jaz sem tudi super kotalkala no še,…rolat mi ni prav šlo , drsat pa ne znam ..sem tudi poskusila s sošolkami v srednji šoli …..samo sem bila več na riti kot na drsalkah ,nič pa ne rečem , da se pa ne bi dal naučitstrelka2014-09-01 07:33:10
a se loh plis držite teme
opazowalec in swet torej
prawkar sem se namakal v umetnem gnoju.
sej sploh ne smrdi tko, kuker se sliši.
če se pa zraven še izpolulaš. pa rukneš u banjo še šumečo zableto z železom, cinkom in c vitaminom, pa tale kopel čist kul diši. barve je pa kt en šwoh cvičkov špricar.
o okusih se pa ne diskutira ane
in tale gnoje že deluje.
bom mal na glas razmišlju…
torej… v tistem gnoju sem gruntu, da sem srednje naiven.
če pustim, da se je itaq glupo primerjat, ampak ajde… neko izhodišče je pač treba uzet.
no, če se imajo nekateri za totalne naivce, ki jih loh vsak kadarkoli nategne, pol bom to kategorijo uzel za en limit.
drug limit pa nej bodo tisti, ki nkol nobenemu nč ne verjamejo, se zaklenejo sami v svoj oklep in to je to.
sej za obe trditvi sem mal skeptičen, če je res kdo lahko non stop točno tak, ampak ajde…
no, mene se pa da nategnit.
ampak samo enkrat. vsaj isti člouk na iste fore.
torej sem nekje srednji naivec.
seweda so to mal pavšalne ocene. itaq se me da večkrat nategnt, ampak za tko čist nepomembne stvari. bom dal primer.
kle pr nas je ena bejba, k se ji je mal nekako začel kr dugajat. use sorte diagnoz o njej sem že slišu, ampak jih niti nam komentiru.
je pa pomoje kr dejstvo, da ta bejba vsak dan prehodi najmanj en 42km dolg maraton. ampak ta maraton naredi u premeru 3 km. skos nekje hodi, pa hodi… pa od kafiča do kafiča… pa skos čike žica, na brzake pokadi, spije glaž vode, če ji ni ratal nobenga za kufe nažicat in gre naprej mal na sprehod.
no, ona me konstantno nateguje za čike. dan na dan, tedne, mesece… sicer se je tut že zgodl, da sem jo skenslu, ampak generalno gledan me pa kar šetka. no, ampak kej worenk nategnt, me pa tut ta bejba recimo ne bi mogla 2x. sej pr teh izkušnjah, me worenk nategnit ne bi mogla niti enkrat, ampak okej… velikrat po mal štejem nekako za enkrat worenk.
skratka… v pogledu naivnosti sem nekak u ravnovesju, če se primerjam z večino.
sam kle je cel kup cak…
primerjanje… zakaj sploh?
potem… da se me da sploh kdaj netegnit? neki ne štima z mano, se mi zdi.
najmanj, kar tuki ni okej je že to, da se sploh gleda za nazaj in ocenjuje…
potem… ni pomembno po katerih kriterijih, ampak… če se že ocenjuje, pol sem še enkrat padel že za to, ker sem se sploh prvič pustil nategnit.
potem… da se pustiš ali ne pustiš nategnit… pomeni, da si itaq ves čas na preži in skos neki analiziraš. kuker ena paranoje je že tole slišat, hahahahah skratka… spet ni okej…
po eni drugi teoriji, pa moraš bit ves čas zavesten, ampak tut skos neoseben… tut klele sem padu.
in zdej spet padam… k tole še razmišljam…
najbolš da neham.
grem mal safr furat. pa spotoma bom enga hand made pržgal
hehehehe
vidim svoj prejšnji post…
res je napisan samo začetek, hahahahhaha
ker…
ko nastopa bend janko end his bluz pas madrs…
je cela filozofija joge nidre kot predskupina… čist nawadni safr…sem sicer mislu napisat neki druzga, pa loh u bistvu spet neki čist druzga… haha
in nadaljujem od zadnjič.
torej…
če preskočim cel kup vmesnih misli med prejšnjim in telim postom…
pol loh rečem samo to, da sem spet zmerni naivec…
prijavu sem se namreč na eno delavnico, za katero že zdej mislim, da je eden takih nategov (zame… na mojem nivoju zavesti oz., da je tak nateg zame že popolnoma nepotreben), na katere sem mislu, da ne morem več past…
nč… grem zdele u pocukrano vodo brez mehurčkov mojo veliko belo ritko namakat to je to
Zvok
Spisek arhetipov bi bil nepopoln, če ne bi nanj uvrstili vsaj še zvok. Zvok je prav tako fenomen, ki omogoča širok spekter pojavov, ki imajo še kako veliko težo v našem dojemanju stvarnosti. Vsak zvok se rodi iz tišine in se v tišino tudi vrne.Prostor in tišina (kot ozadje za zvok) sta dve lici iste stvari – niča. Sta zunanji obliki notranjega prostora in notranje tišine, to pa je globoki mir – brezoblično kreativno jedro vsega obstoja. Tišina je, kot pravi Tolle, tako kot praznina, vhod v duhovni svet . Tišina je prisotnost; je zavest, osvobojena miselnih oblik.
Bodite pozorni na tišino, ki ostane za vsakim zvokom. Usmerjanje pozornosti k zunanji tišini ustvarja notranjo tišino, um se utiša, vhod se odpre. Tišina zunaj, mir znotraj. Duhovni svet je prisoten v tem svetu kot tišina. Nič ni tako podobno Bogu kot tišina. Dovolj je le obrniti pozornost k njej. Če nič razen tišine ne bi obstajalo, tudi vi ne bi vedeli zanjo. Zaveste se je šele potem, ko ste slišali zvok.
Prgišče spoznanj
Ob modrovanju v zgornjih poglavjih smo se dokopali do naslednjih ugotovitev:
- objektivne resnice ni, saj vsak doživlja stvarnost v skladu s svojimi prepričanji. Celo znanost mora (po določenem času slepega zaupanja trenutnim dosežkom) priznati, da se moti;
- tisto, kar omogoča, da se česarkoli zavedamo, je zavest; zavest je tudi ključ do spoznanja bistva oz. odgovora na vprašanje – kdo v resnici smo;
- materialnost je iluzija. Vsekakor ni tisto, s čimer lahko razložimo vse pojave v naši stvarnosti, ki ne vsebuje le materialnih fenomenov. Primarna je nematerialna plat – pogosto jo imenujemo duhovnost (ali v religiji duh).
- um ni tisti, ki lahko dojame najvišjo resnico, saj je le orodje zavesti; jaz nisem orodje svoje zavesti.
- identifikacije s telesom, umom, energijo ali dušo so le pripomočki, koncepti, preko katerih zavest lahko prehaja na vse popolnejši koncept, da bi ga naposled – zavrgla. Zavest sama namreč ni razložljiva z miselnim konceptom.
Ponovimo še ugotovitve o arhetipih, osnovnih gradnikih naše stvarnosti. Ugotavljali smo, da gre tu za neke temeljne predstave ali ideje, ki podpirajo vse druge predstave. Prisotne so v zavesti in jih imamo za resnične, čeprav ne moremo vedeti, ali zunaj naše zavesti sploh kaj obstaja.
- Da bi lahko obstajale kakršnekoli oblike ali predmeti, mora obstajati prazen prostor. To je ena od štirih bazičnih predstav, ki omogoča bivanje in dojemanje brezštevilnih oblik. Daje jim življenjski prostor, platno, na katerem zavest vrti svoj 3D film.
- Da bi bilo možno kakršnokoli gibanje, mora obstajati čas. Ta omogoča razlikovanje dogodkov in izkustev med seboj in omogoči dinamiko gibanja – življenje. Čas je druga temeljna iluzija zavesti, ki omogoča neskončno dogajanje, življenje oblik in spomin. Nikakršnega neposrednega dokaza, da zunaj zavesti čas res obstaja.
- materija je iluzija, povezana s tistimi posebnimi oblikami, ki jih poimenujemo “predmeti”, da bi ob njih lahko pridobili posebno močno izkustvo preko naših “fizičnih čutov” ter s tem hitreje krepili našo spoznavo. Boljša spoznava pomeni hitrejši duhovni razvoj;
- energija je merilo duhovne volje, ki se povezuje s posameznimi oblikami (predmeti) v naši zavesti. Je iluzija, ki pogojuje hitrejše ali počasnejše, večje ali manjše spremembe.
- tišina je prisotnost, zavest, osvobojena miselnih oblik.
Ko razumemo, kako stvari v zavesti delujejo, se vse zdi preprosteje. Seveda obstaja kopica predstav in konceptov, vključno z zakoni naše materialistične znanosti, ki razlagajo stvari povsem drugače, mnogo bolj zamotano in nerazumljivo. Sami se lahko odločite, čemu namenite večjo veljavo. Če znate razmišljati s svojo glavo, boste sposobni opustiti tradicionalne predstave, na katerih se je nabral debel sloj prahu, in prebili boste led, kar vam bo omogočilo znova zadihati s polnimi pljuči. Morda pa ste povsem zadovoljni z doseženo ravnjo zavesti in životarjenjem, ki se neprestano vrti v krogu užitek-trpljenje.
Vse povedano je za marsikoga precejšen šok, saj pomeni zanikanje tistega, kar ste imeli doslej za resnično. A prepričani v znanost ali religijo so verjetno že prej odnehali z ugotovitvijo, da gre za besno filozofiranje brez realne osnove”. Če to še berete, ste zagotovo med tistimi, v katerih se že prebuja nova, močnejša zavest. Ko boste o vsem premislili, boste spoznali, da je z novimi spoznanji možno zgraditi mnogo bolj fleksibilnejšo, pestrejšo, raznolikejšo sliko sveta, brez številnih omejitev, ki so doslej gospodarile v vaši zavesti.
Čas, prostor, materija in energija ne bodo več gospodarili nad vami kot neke nespremenljive danosti, na katere ni mogoče vplivati. To pa ne pomeni, da jih boste omalovaževali, se izogibali izkustvom in se pretirano zatekali v lažno duhovnost. Zavedali se boste, da ti arhetipi niso zidovi duhovne ječe, v kateri se mučite, pač pa kulise na zanimivi življenjski predstavi, katere režiser ste vi sami. Torej – izkoristite jih v luči novih spoznanj za to, da boste v njih lahko bolj uživali!
Nagrada bo takojšnja: kakovostnejše obvladovanje stvarnosti in nova kakovost bivanja. Vredno truda!
KONEC
Zoran Železnikar
http://www.prisluhni.si
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.