OGLEDALA razmerij
- This topic has 56 odgovorov, 9 glasov, and was last updated 8 years, 1 months nazaj by
.
-
glede; ”Na gobec ali ne na gobec, to je sedaj vprašanje”, bi lahko rekel sledeče..
Lahko se odaneš z duhovno meglo in rečeš, da nasilje ni več del tebe, se čist poduhoviš in se odločiš za popolno ”ljubezen” in večno radost ter milino do vseh.. v takem primeru, če je v tebi le še kanček nasilja, te bo zelo kmalu nekdo na gobec.. delno tudi zato, ker če dvigneš vibro, se nižji programi v tebi zelo hitro na površje zrealizirajo.. kar ni ne slabo ne dobro, je pa expres šola ozaveščanja ali odraščanja..Lahko pa kot duhovno zrel rečeš NE, vbistvu mi ni do ”nastavi še drugo lice” ampak mi je bolj za to da stojim za lastno integriteto in za tem v kar verjamem.. Tukaj se pri dovolj visoki duhovni zrelosti v določenih situacijah (ko opcija umik ali pobeg ne obstaja) recimo zavestno odločiš, da boš nekoga počil, ker drugače se početje, ki ti ni absolutno sprejemljivo v tvojem osebnem polju, ločitev polj med vama pa trenutno nekako ni možna.. razumsko razumevanje ne deluje zaradi primitive sogovornika, sogovornik pojma sočutje tudi še ne pozna, in recimo da se odličiš za tresk.. kaj se zgodi?
Ponavadi se v trenutku tvoje zavestne odločitve da ga v njegovem naslednjem agresivnem vdoru v tvoje polje počiš, se v trenutku te tvoj odločitve ti vdori prenehajo.. (doživel že veliko takih primerov)
Kar nekako pomeni da si osebo popolnoma sprejel, da si šel z njim popoln krog konfrontacije, vseh oblik civiliziranih izmenjav energij in konfrontacij ki so na voljo, ter si na koncu šel še skozi morebiten strah pred fizičnim obračunavanjem ali vsaj skozi adrenalinsko/testosteronski rolercoster in tako usmeril svojo energijo v fizičen napad (ki tukaj predstavlja obrambo tvoje lastne integritete),.. in ko nekako prehodiš ves ta krog, je oseba nekako kar umaknjena ali se iz neznanega razloga spremeni, vsaj za ta preostali čas bivanja v tvojem polju..
Mislim za moj pojem tudi če bi do fizičnega obračuna prišlo še to ne pomeni, da s tem izgubiš sveti sij, gre le še za eno obliko konfrontacije – če smo že pri temu.. je pa res, da do tega pa vseeno večinoma več ne prihaja..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
glas wrote:
Ponavadi se v trenutku tvoje zavestne odločitve da ga v njegovem naslednjem agresivnem vdoru v tvoje polje počiš, se v trenutku te tvoj odločitve ti vdori prenehajo.. (doživel že veliko takih primerov)
Kar nekako pomeni da si osebo popolnoma sprejel, da si šel z njim popoln krog konfrontacije, vseh oblik civiliziranih izmenjav energij in konfrontacij ki so na voljo, ter si na koncu šel še skozi morebiten strah pred fizičnim obračunavanjem ali vsaj skozi adrenalinsko/testosteronski rolercoster in tako usmeril svojo energijo v fizičen napad (ki tukaj predstavlja obrambo tvoje lastne integritete),.. in ko nekako prehodiš ves ta krog, je oseba nekako kar umaknjena ali se iz neznanega razloga spremeni, vsaj za ta preostali čas bivanja v tvojem polju..
Mislim za moj pojem tudi če bi do fizičnega obračuna prišlo še to ne pomeni, da s tem izgubiš sveti sij, gre le še za eno obliko konfrontacije – če smo že pri temu.. je pa res, da do tega pa vseeno večinoma več ne prihaja..
Lahko ti povem en dober primer, ki je sicer malce drugačen. Dejstvo je, da primitivci pogostokrat sploh ne delujejo v klasičnem razmerju eden na enega, ampak iz neke kolektivne identifikacije, v kateri so tako globoko, da se ne zavedajo, kakšna je tvoja osebna moč (nekje zgoraj sem namreč napisal, da imaš takrat, ko jo sevaš navzven, mir).
Nisem več rosno mlad in najstniška leta sem preživel v sedemdesetih letih in manjšem kraju, polnem konservativnih in zateglih ljudi, nagnjenih k alkoholizmu. Imel sem dolge lase in za te ljudi sem bil tako zelo drugačen, da so me skušali ves čas “jebat” le zaradi tega. Vedno sem jih ignoriral, potem pa sem se nekoč odločil drugače. Skupini štirih ali petih moških, ki so me skušali (spet) nekaj podjebavat’, sem se uprl – stopil proti njim in pokazal pripravljenost na fizični konflikt. Star sem bil cca 17 let in če bi resnično prišlo do takšnega konflikta, bi me seveda z lahko to pohrustali.
A kaj se je zgodilo?
V trenutku so se umirili in izrekli nekaj spravljivih besed. Od takrat naprej sem imel pred njimi mir za vse večne čase. Še več. Nekoliko pozneje se je v neki družbi spet nekdo obregnil vame, poleg pa je bil en tip iz skupine, kateri sem se uprl. In ta tip se je obrnil k tistemu, ki je težil in mu rekel: “Mir mu daj; tega fanta imam jaz rad.” Brez zajebancije …
tadej pretner wrote: V trenutku so se umirili in izrekli nekaj spravljivih besed. Od takrat naprej sem imel pred njimi mir za vse večne čase. Še več. Nekoliko pozneje se je v neki družbi spet nekdo obregnil vame, poleg pa je bil en tip iz skupine, kateri sem se uprl. In ta tip se je obrnil k tistemu, ki je težil in mu rekel: “Mir mu daj; tega fanta imam jaz rad.” Brez zajebancije …
Fora je da dokler ne odigraš svojega nastopa na ego ravni te ne spoštujejo.. Delno tudi zato, ker če se skozi nahajaš na ravneh, ki so njim nepoznane ali morda nedostopne te ne poznajo in te vbistvu (na nezavedni ravni) želijo le ”spoznati”, spoznati pa so te potemtakem sposobni le skozi konflikt, saj je to edini način, da se energije tako različnih tipov pomešajo; oziroma če si vibracijsko skozi mnogo višje od njih, edini način da ti znižajo tvojo vibracijo, tako da te povlečejo v konflikt, tam pa te nato poskušajo ”premeriti, koliko si vreden”..
že od nekdaj je poznano ko se dva tipa dobro sfajtata, nato kasneje gresta skupaj pit, ali celo postaneta dobra prijatelja.. delno ker sta si pomerila moči, (se med ”procesom” dodobra spoznala) in tudi doživela kot neko obliko ”dohovno intimne” izkušnje med dvema na ego ravni..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
Hja …ne vem no , če živiš na vasi ,kjer veljajo določena pravila – tradicija , igra moči ..zaplankanost v smislu , da to kar je bilo sto let , da mora veljati še naslednjih sto let.Tako kot pravi tadej ..da so toolk noter padli …da mislijo da je edino to kar oni delajo prav .pravilnoda si tiho , in ignoriraš mal dosežeš …ker te pohrustajo ..Na vasi je stvar drugačna ..posebej ,če je to bolj majčkena vas , kjer so, če začneš študirat vsi konckoncev daljna žlahta ..težko prinesejo tujce , priseljnce …ker je ista kri isti geni ..jaz sem skoraj prepričana, da se tud žlehtnoba deduje po genih …Skratka hočem povedat, da v takem primeru ni samo dovolj, da živiš svoje življenje in ignoriraš ostale …ampak jim moraš dat vedet , da živiš svoje življenje ampak si pa tud del tega okolja …Najprej je to bolj hudo …potem pa, ko vdijo da je pač tako ..s časom rata to nekako sprejemljivo …Ponavadi so vzrok za tak odnos do priseljencev strah , kompleksi , občutki manjvrednosti itd …predsodki …Nič pa ne rečem ..imaš modele , ki gredo živet v gorsko idilo na osemsto metrov …pa mislijo da živijo ne vem v velemestu ..npr. če pade sneg, če ni lih vse na dosegu roke …če ni cesta taka kot v ljubljani na avtocesti recimo popoldne ko je že vse spluženo in posoljeno..No pa še marsikaj, bi se lahko našlo …
strelka2014-05-11 14:21:08
snowcat :) wrote:
To, da je pa sploh prišlo do tega, je pa primer ,,zanemarjenja,, resnice/dejstev/življenja izven realnosti.
To so pa hude besede
Se strinjam, da zveni grobo in brez občutka. Jaz zmeraj nekako razmišljam o tistih, ki so preživeli, kaj so oni naredili/vedeli/čutili/zaznali/imeli….da so preživeli/se izognili kampu. Jaz sem zrasla na teh dokumentarcih…. kampi, vojna, bitke, smrt, pokopališča, ….zmeraj me je čudilo, kako to, da kar grejo, kot ovce in še nesejo te svoje otročičke na rokah s sabo…
Ne mislim odpirati nove teme in polemike na tema Hitler. In ne mislim več komentirati.snowcat
tudi jaz ne …samo me pa mal zmoti …ker sem to prebrala kot sami so krivi za vse grozote , ki so se jim zgodile …ker niso naredili ne vem česa..Vsak deluje v tistem momentu tako kot zmore in zna!In še nekaj …sama te stvari jemljem takole …da očitno se iz teh grozot nismo nič naučili …naša zavest je še na stopnji pavijanov ( pa še to po moje ni lih prava primerjava)…,..še vedno si poslužujemo točno tak način …vojne…kljub ogromnim žrtvam nedolžnih ljudi …zlo se zlom nikoli ne “premaga”…Jah snowcat ..moraš probat …potem ti najbrž taka vprašanja al pa obsodbe ne bodo hodile po glavi.Morda boš našla rešitev …
strelka2014-05-12 15:36:33
nadaljevanje 2. del
Drugo ogledalo: ODSEVI NAŠIH TRENUTNIH SODB
”Spoznaj kar videvaš z očmi, in dojel boš tud skrito.
Kajti nič takega ne obstaja, kar se ne da dojeti.”
-Tomažev evangelijZelo dober nauk o ogledalih je podal en učitelj borilnih veščin. Svojim učencem je govoril tole: ”Vsaka oseba v tekmovanju je vaše ogledalo. Kot vaše osebno ogledalo vam bo vaš nasprotnik pokazal, kdo ste v tistem trenutku. Če opazujete, kako se vam približuje, boste videli njegove reakcije na to, kako on dojema vas.”
Čeprav je to dokaj dobra lekcija o ogledalih, pa vam morda ta pogled v neki točki sploh ne pomaga več! Sledi opis drugega ogledala razmerij, ki je zelo subtilen in pretanjen za dojeti in spregledati ga v svojih življenjih. To ogledalo se vam lahko izrazi skozi najbolj izrazita in boleča razmerja v življenju. Četudi v točki, ko izkušate to bolečino morda tega takoj ne uvidite, lahko v trenutku ko spregledate, da je vse to le izraz drugega ogledala, ki sem vam zrcali nazaj, vam lahko te iste osebe, ki so vam prizadele to bolečino postanejo mojsterski učitelji.Lahko, da ste oseba, ki izraža odkritost, integriteto, resnico in zaupanje. Pa vseeno naenkrat postanete obkroženi z ljudmi, ki so neodkriti, ki oskrunjajo integriteto zaupanje in vam lažejo. Lako se vam to zelo očitno in jasno začne dogajati skozi več tipov odnosov: čez partnerski odnos, skozi službeni odnos, prijatelja,… Preko teh ljudi, ki ste jih sprejeli v svojo bližino lahko naenkrat začnete izkušati vse to, kar vi niste in ne želite v svojih življenjih. Izkusite laži, prevare, goljufijo in izrabo zaupanja. Naenkrat vas ti odnosi spravljajo na preizkušnjo potrpljenja in odločnosti ter vztrajnosti na vaši lastni poti integritete, odkritosti, resnice in zaupanja. Lahko vas spravijo na sam rob in ob živce. Tudi če želite zadeve pravično in praktično rešiti z njimi ter doseči svojo pravico, se boste le bolj in bolj zapletali v prepire z njimi, zadeve pa se nikakor ne bodo razrešile. Vse vas bo le še bolj potiskalo v jezo in bes…
V takih trenutki si morda lahko postavite vprašanje, le kaj ti ljudje zrcalijo?? ”Če ti ljudje zrcalijo to, kar sem v tem trenutku, ali mi kažejo, da sem neodkrit, da sem v svojih dejanjih nekako oskrunil integriteto, zaupanje in resnico?”V takih trenutki je potrebno biti zelo iskren do samega sebe, da dovolimo življenju, da nam sporoči točno to kar nam želi. V vsej vaši iskrenosti, lahko iz globin vašega bitja privre glas:
”Neee! Seveda sem odkrit! Seveda imam integriteto Seveda sem resnicoljuben in vreden zaupanja!”V tem trenutku se lahko zrcalo prikaže in za vas postane kristalno jasno, da ga vidite in spoznate. Ti ljudje, ki ste jih nekako pritegnili v svoje življenje, vam ne prikazujejo tega, kar ste v tem trenutku vi: namesto tega vam vsaka od teh oseb prikazuje neki drug, subtilnejši odsev, o katerem vam še nihče ni ničesar povedal. Ko ste trčili z vašimi prepričanji ob take ljudi, vam ogledalo ni kazalo tega kar ste vi, temveč vam je ogledalo prikazovalo stvari ki jih sodite! Ti posamezniki so vam kazali njihove osebnostne značilnosti, in s tem v vas sprožili velik naboj – prav tiste značilnosti, ki so v nasprotju z vašimi in zato ste bili prepričani, da so jih oskrunili.
To je lahko dan, ko spoznate komaj opazno, a vendarle globoko skrivnost drugega ogledala razmerij: ogledala stvari, ki jih v življenju sodite!
Sodbe se lahko gradijo leta in leta. Skozi prepričanja, ki ih prevzamemo v mladosti, kasneje skozi naše življenske izbire, glede tega kdo smo in kaj ne želimo biti ter seveda posledično z obsojanjem vsega tega, kar je v nasprotno znašimi pravičnimi vrednotami in prepričanji.
Ta naboj sodb se ponavadi ojača še z vsemi slabimi izkušnjami, vseh tistih trenutkov v življenju, ko ste izkušali te neizkrenosti, izdaje, neizpolnjene obljube, … seznam se lahko nadaljuje v neskončnost. Vse do trenutka, ko spoznate, da ste VSE to pritegnili z svojimi sodbami, ki jih nosite v sebi.Vabim vas, da preučite svoja razmerja z ljudmi, ki so vam najbližji. Nato priznajte vse poteze in značilnosti, ki vas pri njih neznansko spravljajo ob živce in skoraj ob pamet. Ko to naredite, si zastavite vprašanje: Ali mi ti ljudje prikazujejo mene v tem trenutku?
Obstaja velika verjetnost, da je tako. Če že, vam bo to povedal občutek ”iz trebuha”. Če pa je odgovor vendarle nikalen, morda odkrivajo nekaj globjega in nekaj bolj močnega kot ogledalo tega, kar ste. Morda vam prikazujejo odsev stvari, ki jih sodite v življenju. Ko preprosto prepoznate in priznate obstoj tega ogledala, se začne zdravljenje vaših sodb.
Vaše sodbe so kot magnet, ki držijo te ljudi v vaših življenjih in v trenutku prepoznanja in zdravljenja lastnih sodb se ta magnet odstrani. Tudi ljudje, ki so vam to počeli se samodejno in počasi umikajo iz vaših življenj, brez vašega truda, da odidejo. Ljudje ki so zrcalili vaše sodbe, bodo zbledeli iz vašega življenja, ko zbledijo vaše sodbe. Ko se to zgodi, boste morda opazili tudi, da odhajajo tudi nekateri drugi ljudje, ki so bili v vaših življenjih že dalj časa. To se lahko zgodi, brez vašega truda, ampak se vam preprosto razmerje z nekom ne zdi več smiselno. Lahko pridete še v redkih priložnostih v stik in pogovor s temi posamezniki, ampak se bo vse zdelo zalo prisiljeno in umetno. Kjer je bilo nekoč neko skupno področje, je sedaj to mesto zasedla nelagodnost.
…
se nadaljuje…
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.