OGLEDALA razmerij
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › OGLEDALA razmerij
- This topic has 56 odgovorov, 9 glasov, and was last updated 8 years, 1 months nazaj by glas.
-
AvtorPrispevki
-
4. 5. 2014 ob 21:15 #23948glasParticipant
Ko živiš v stiku z višjimi zakoni slej ko prej ugotoviš, da zakon vzroka in posledice deluje dokaj instantno in vse kar nosiš v sebi, se ti kar ažurno kaže v svetu pred tabo skozi ljudi, ki ti prihajajo nasproti.
Ljudje postajajo vedno bolj trenuten odsev tvojih lastnih (miselno-čustvenih) vsebin. Nekatere naše vsebine so nam takoj jasna, druge niti ne, tako tudi imamo v sebi ozaveščena lastna prepričanja in tista, ki delujejo mimo lastne zavesti (podzavestno).
Čeprav včasih ne razumemo takoj vsega kar nam sporoča okolica, je kompleksnost tujih človeških odzivov vseeno nekaj kar smo mi sami. Problem RAZUMETI je tudi zato, ker nekatera naša dejanja delujejo s časovnim zamikom, nekatera delujejo skoraj trenutno, nekatera imajo trajajnje delovanja zelo dolgo, nekatera samo trenutno potrkajo v naš svet,…, imamo lastna prepričanja, ki jih nosimo in si jih niti sami sebi ne priznamo, imamo prepričanja s katerimi sodimo svet in nato težo teh sodb izkušamo na lastni koži in tako naprej…Kako brati ogledala razmerij, ki so sporočila nas samih je zelo dobro opisal Gregg Braden v svoji knjigi Božanska matrika.
Nasledne pisanje je povzetek opisa ogledal razmerij iz te knjige:”
Božanska matrika poleg zbiralnika naših izkušenj deluje tudi kot kvantno ogledalo, ki nam v našem svetu zrcali, kaj smo ustvarili v svojih prepričanjih. Naši odnosi z drugimi ljudmi so najjasnejši primer tega, kaj ta prepričanja v resnici so.
Ne glede na to, kaj nas ogledala učijo, šele takrat, ko preživljamo čas z drugimi ljudmi, ogledala postanejo sprožilci ravno pravih čustev in občutkov ob primernih trenutkih v naših življenjih ter nam tako pomagajo, da ozdravimo svoje največje bolečine in zacelimo svoje najglobje rane. Naši odnosi nam ponazarjajo naše radosti in ljubezni ter tudi naše strahove.
Odnosi so naša priložnost, da sami sebe vidimo na vsak način, ki si ga lahko sploh zamislimo. Vsi odnosi – vključno z našimi sodelavci, sošolci in življenskimi družabniki – nam od največjih izdaj zaupanja do naših najbolj obupanih poskusov, da bi zapolnili svojo praznino, prikazujejo nekaj o nas samih. Če imamo modrost, da prepoznamo sporočila, ki se nam zrcalijo nazaj, odkrijemo prepričanja, ki botrujejo trpljenju v našem življenju.Spoznal sem ljudi, ki so mi rekli, da imajo premor od vseh razmerij ali pa da ne bodo nikoli več v ljubezenskem razmerju, saj so po njihovem mnenju preveč boleča. Resnica je, da smo vedno v razmerju z nekom ali nečem, četudi smo na vrhu gore smo v odnosu z njo in samim sabo. Naša ogledala se nikdar ne ustavijo: VEDNO DELUJEJO. Ni nobenega izhoda! In ogledala nikoli ne lažejo.
Naša resnična prepričanja se zrcalijo v naših najbolj intimnih odnosih.
Božanska matrika je kot nevtralna površina, ki zgolj odseva to, kar se nanjo projicira. Vprašanje pa je, ali razumemo njen jezik ali ne. Morda bi se bolje zastavljeno vprašanje glasilo: Ali prepoznamo sporočila, ki jih pošiljamo samim sebi kot božanska matrika??
Namen vsakega ogledala je zakodirana enačba, ki omogoča naše največje ozdravitve v najkrajšem možnem času Znanstvene raziskave so pokazale, da takrat, ko spremenimo način čutenja glede tega, kar se nam je pripetilo v preteklosti, spremenimo tudi kemijo svojih teles v sedanjosti. Živimo v vesolju, kjer se način, kako se počutimo glede samih sebe, zrcali prek sveta okoli nas. Zato je bolj kot kadarkoli prej pomembno, da prepoznamo, kaj nam naši odnosi pripovedujejo, in da se naučimo brati sporočila božanske matrike.
PRVO OGLEDALO: Odsevi trenutka
”Zanimata vas nebo in zemlja,
ne dojemate pa svoje neposredne okolice
niti si ne znate razlagati sedanjosti.”
-Tomažev evangelijŽivali predstavljajo izvrstna ogledala, ki v nas sprožijo komaj opazna čustva, ki jih v življenju kot reakcije na karkoli druga, mi pogosto opredelujemo kot naše ”muhe”. S svojo nedolžnostjo, da so preprosto to, kar so, lahko sprožijo v nas mogočne občutke nadzora in sodb glede tega, kako bi stvari morale biti, oziroma kako stvari ne bi smele biti. Mačke so enkraten primer za to..
Mačke so živali, ki niso ravno primerne za dresuro. Tudi če vložite ogromno energije v ”vzgojo” mačke, se bo tega držala le delno, če pa vas ne bo več zraven mačke, pa bo počela tudi vse tisto, česar se zaveda, da je ”prepovedano”.
Mnogi lahko ob takem obnašanju doživijo frustracije ali celo jezo in bes.
Če imate podobno izkušnjo lahko vzporednice potegnete v odnose na službenem mestu ali kje drugje. Tudi ljudje, ki ste jim zaradi okoliščin nadrejeni, se bodo uklanjali vašim zapovedim in nadzoru le delno, včasih pa se sploh ne bodo prilagajali vašim zapovedim in ”vas bodo jezili”, se upirali in s tem iz vas vabili bes.Klasičen nasvet, ki so ga dajali profesionalci samopomoči (v prejšnjem stoletju) je: ”Če vam ni všeč to, kar vam kaže svet, se ozrite sami nase!” Učili so, da je vse – od jeze naših sodelavcev, do izdaje našega zaupanja – odsev naših najglobjih prepričanj. Vzorci, s katerimi se najbolj poistovetimo, so najpogosteje prav tisti, ki jih v svojem življenju ne moremo niti videti.
To ne pomeni, da se bodo sodelavci zavedali kako vas zrcalijo ali kako ta in oni vzorec nastopa v vašem življenju.. Ampak boste ravno preko dinamike med vami izvedeli veliko o samih sebi, na podlagi tega kar bodo ti odnosi privlekli iz vas na plano. To kar trenutno opisujem je OGLEDALO NADZORA. Odsev tega ogledala je skoraj trenuten in za odsev ni potreben več urni ali dnevni zamik. In tako se skoraj trenutno vsa naša prepričanja odražajo preko teh ogledal trenutka. Vsak odsev, ki ga vidimo, nam podari dragocen trenutek priložnosti. Ko ga enkrat prepoznamo, lahko negativni vzorec zacelimo v trenutku! Prepoznavanje predstavlja prvi namig glede tega, zakaj sploh obstaja. V večini primerov odkrijemo, da so negativni vzorci, ki se zrcalijo v naših življenjih, zakoreninjeni v naših univerzalnih strahovih, ki so zasidrani globoko v nas.Ko vidimo, kako se v realnem času v naših razmerjih z drugimi odražajo naša prepričanja, izkusimo prvo od naših ogledal, torej ogledalo trenutka.
Včasih pa nam odsev trenutka vendarle morda prikazuje nekaj celo bolj subtilnega kot le to, kar počnemo v svojem življenju – včasih nam bo razkril recimo, kaj mi v svojem življenju obsojamo. Ko je temu tako, takrat izkušamo drugo ogledalo razmerij…
se nadaljuje..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
5. 5. 2014 ob 19:31 #23956strelkaParticipantKje je tukaj spontanost …?
ne vem men je to utrudljivo …a zdaj ker klinac se bo name usajal bom iskala moj negativni vzorec …Pa moja prepričanja, pa moje obsodbe pa ne vem kaj?Če ne maram, da se pes pokaka na prag …pač tega ne maram.. In tega ne bo počel …Pa tudi meni osebno se mi zdi odveč , da pa moram vse sprejemat.zakaj ?..lahko odklonim, zakaj bi glumla, da imam vse rada .kot to počnejo na veliko , predvsem v duhovnih krogih je to inrečm jp ..ja obstajaš si človk ..ampak jaz se ne vidim v tem tvojem svetu …to zame ni to kar jaz verjamem.Govorim na splošno se ne orentiram lih na partnerske veze ..se mi zdi, da je huje to:če fejkaš ..torej , da veš da tistega nočeš ..pa vendar v tem vstrajaš zaradi ne vem česa …to pa povzroča trplenje in bolečino …strelka2014-05-05 20:00:07
6. 5. 2014 ob 8:18 #23964snowcat :)Participantstrelka wrote: ……Pa tudi meni osebno se mi zdi odveč , da pa moram vse sprejemat.
zakaj ?..lahko odklonim, zakaj bi glumla, da imam vse rada .kot to počnejo na veliko , predvsem v duhovnih krogih je to in….Strelka, sprejemanje ne pomeni strinjanje ali soglasje. Sprejemanje pomeni ,,VIDETI,, torej zaznati RESNICO. To kaj s to resnico pa narediš je tvoja odločitev.
Strinjam se pa s tabo, da nekako ,,new age,, poudarja sprejemanje, brez poudarka na to, da še zmeraj se lahko odločaš. Torej je to nek novodobi način manipulacije s masami.
snowcat
6. 5. 2014 ob 21:45 #23969strelkaParticipantVem kaj je sprejemanje.
Nisem govorila o strinjanju in ne strinjanju.Sem napisala, da ga sprejem kot človeka z vsemi njegovimi forami …Ampak nisem pa kanta za smeti , da bo metal svoje frustracije name …brez mojega dovoljenjaO tem sem govorila ..globoko v psiho pa RESNICO se pa jaz lih pri vsakem ne spuščam (nimam te potrebe) …oz pri vsakem konfliktu, ki mi pride na pot.Zato pravim, če mi ni všeč , da se pes pokaka na moj prag ..se pač ne bo.Drugače je, če se ta vzorec ponavlja in postane moteč, ampak to moraš sam pogruntat…in teb mora ratat moteč ne drugim.Po moje šele takrat lahko pride do samoopazovanja…Govorila sem v prvi osebi ampak mišljeno je na splošno.strelka2014-05-06 22:02:36
6. 5. 2014 ob 22:41 #23970tadej pretnerModeratorstrelka wrote: Vem kaj je sprejemanje.
Nisem govorila o strinjanju in ne strinjanju.Sem napisala, da ga sprejem kot človeka z vsemi njegovimi forami …Jaz sprejemanje razumem tako, da te stvari, ki se dogajajo, ne vržejo iz tira – ostane pa mi je všeč in mi ni všeč. Če imaš opravka s človekom, ki ti ni všeč, se lahko probaš glede tistega, kar ti ne paše pogovoriti, lahko pa tudi greš. Konec koncev pod sprejemanje razumem celo da ga v gobec suneš, če je preveč tečen, ampak ne iz afekta. Čim je zraven afekt, ne sprejemaš. Včasih pač lahko pride do situacije, ko se ne moreš niti umakniti, niti se pogovoriti, rabiš pa recimo nek mir, da nekaj narediš, nekdo pa teži do nezavesti. Če ga po predhodnem opozorilu mrtvo hladno v gobec suneš, je to še vedno sprejemanje,
Sprejemanje torej ni le sajenje rožic – tudi Jezus je razturil Farizejce. Konec koncev prihaja do sorodnih situacij v vojnah.6. 5. 2014 ob 23:45 #23973strelkaParticipanttadej pretner wrote:
Vem kaj je sprejemanje.
Nisem govorila o strinjanju in ne strinjanju.Sem napisala, da ga sprejem kot človeka z vsemi njegovimi forami …Jaz sprejemanje razumem tako, da te stvari, ki se dogajajo, ne vržejo iz tira – ostane pa mi je všeč in mi ni všeč. Če imaš opravka s človekom, ki ti ni všeč, se lahko probaš glede tistega, kar ti ne paše pogovoriti, lahko pa tudi greš. Konec koncev pod sprejemanje razumem celo da ga v gobec suneš, če je preveč tečen, ampak ne iz afekta. Čim je zraven afekt, ne sprejemaš. Včasih pač lahko pride do situacije, ko se ne moreš niti umakniti, niti se pogovoriti, rabiš pa recimo nek mir, da nekaj narediš, nekdo pa teži do nezavesti. Če ga po predhodnem opozorilu mrtvo hladno v gobec suneš, je to še vedno sprejemanje,
Sprejemanje torej ni le sajenje rožic – tudi Jezus je razturil Farizejce. Konec koncev prihaja do sorodnih situacij v vojnah.No zame je pa to le
samokontrola.Si v centru in se ne pustiš sprovocirat …
Ampak kljub temu , da to mrtvo hladno narediš še ne pomeni ,
da te tip v tistem moment ni zjezil . Ti
si samo to jezo s kontroliral …ta jeza te ni vrgla iz tira. Si bil pri stvari…Zavestno si upravljal s to jezo …ne reagiral čustveno-afekt.
strelka2014-05-06 23:46:52
7. 5. 2014 ob 6:26 #23974tadej pretnerModeratorstrelka wrote:
No zame je pa to le
samokontrola.Si v centru in se ne pustiš sprovocirat …
Ampak kljub temu , da to mrtvo hladno narediš še ne pomeni ,
da te tip v tistem moment ni zjezil . Ti
si samo to jezo s kontroliral …ta jeza te ni vrgla iz tira. Si bil pri stvari…Zavestno si upravljal s to jezo …ne reagiral čustveno-afekt.
Sprejemanje je povezano z energijsko pretočnostjo. V “razviti” fazi postane ljubezen stanje duha in ni njeno doživljanje ni odvisno od zunanjih dražljajev. Niti ne gre za to, da te nekdo razjezi, a ko je treba recimo braniti določene vrednote in še v nekaterih situacijah, je pač normalno, da se konfrontiraš. Vsaj v svojem osebnem svetu lahko prek konfrontacij pripelješ do določenih sprememb, to pa je po drugi strani tudi pot, da razviješ takšno osebno moč, da v neki fazi nikomur več ne pride na misel, da te napada ali ogroža.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.