Nova knjiga
Forum Duhovnost › Forumi › Zdravje in alternativna medicina › Nova knjiga
- This topic has 131 odgovorov, 11 glasov, and was last updated 10 years, 1 months nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
4. 8. 2014 ob 21:43 #25698jankoČlan
tadej pretner wrote:
Bom še jaz poskusil:
Enkrat sem že nekje napisal, da je zame najboljša definicija ljubezni “težnja po zedinjenju na vseh ravneh”. Z univerzalno energijo eterične ravni smo vsi povezani, zato ji marsikdo pravi ljubezen. Zdaj pa k tvojemu vprašanju – majhen otrok to povezanost čuti, potem pa jo prek identifikacij, zlasti zavedanja, da je individualno bitje, izgubi. Potreba za to povezanostjo pa v njem ves čas tli, zato jo išče tako, da se “navezuje” na posamezne ljudi in išče njihovo naklonjenost/ljubezen.
Za kaj pri vsem skupaj gre?
Če o ljubezni razmišljamo kot o zavedanju splošne povezanosti, jo lahko živimo le tako, da se čim bolj povezujemo z eterično energijo (odpiranje čaker, vnos energije prek hare …). Če tako ravnamo, bo torej spontano prišlo do teh občutkov, vse skupaj pa ni vezano na nobena pričakovanja.
Ko pa od nekoga, recimo osebe nasprotnega spola ljubezen “zahtevaš”, gre običajno za dve stvari:Skratka, bolj ali manj drži tudi to, da si kvalitetne veze sposoben šele takrat, ko si lahko tudi sam, ko občutka celovitosti ne iščeš več izven sebe. Šele takrat lahko govorimo o tem, da te nekdo pritegne na osnovi resonance.
–sem prebral tole…
in ne bom komentiru spljoh.
še najbl ste me razpizdli, ko omenjate male otroke…. kot, da bi kdo res vedel, kaj se njim dogaja…ampak tisto poboldano, ko sem bral, mi je padlo v oči in sem se spomnil, da sem nedolgo nazaj gledal en filmček… in sem dobil filing, da ta filmček priporočim tudi vam. point filmčka je moč zelo povezati s temo tele vaše debate.
sam pa mislim, da nas res prevečkrat zanese (sklepam po sebi) in preveliko pomembnost dajemo tistemu, kako smo vsi eno… pozabljamo pa…
ma poglejte tale moojijev odgovor… od 25 minute filmčka naprej…
http://https://www.youtube.com/watch?v=VRS3m0ZDkxUsej…
mislim, da si ti tut ujel point…
ampak useen bi ta filmček priporočal pogledat…4. 8. 2014 ob 21:52 #25699snowcat :)Participantozelot wrote: Vidim da tu trdite stvari katere pa ne vidite. Pravzaprav ne verjamem da kdo tu gor vidi kako se vrtijo čakre in ob kakšnih priložnostih. To so teorije.
Kako naj jest verjamem da imate prav v svojih trditvah (pa ne samo o čakrah ampak nasploh je tu gor veliko teorij ki niso vidne niti otipljive) in da niso to le vaša prepričanja ki sama po sebi nimajo neke vrednosti?
Podobno govorijo verniki o bogu. “Jest vem da je samo pokazat ali dokazat ga pa ne morem.” Potem se znajde nekdo ki pravi “Ti si zamešal vse skupaj in to kar vidiš se da vse fizično razčlenit”.
Torej kaj je zdej to s temi čakrami in ostalim teoretiziranjem? Je ali ni?
Ozzi,
čakre dol, čakre gor……ni pomembno.
Ljubezenj gor ali dol, lahko gremo for ever okrog vsebine te besede…..ni pomembno.
Pomemben, respektive KONKRETEN je OBČUTEK = EMOCIJA.
In to je vse, ki lahko uporabiš zase.
Lastna izkušnja je edina resnica.
Za vsakega, povsod, ves čas.
Nič drugega ne šteje, je vprašljivo, ne obstaja (dejansko)
Kaj pa s to izkušnjo naredi ali ne naredi, pa je PONOVNO samo vsakega stvar.
Jaz samo mislim, da preko občutkov človek lahko poišče pot.snowcat
PS: in SEVEDA znanja.4. 8. 2014 ob 21:54 #25700SabinaParticipantjanko wrote:
Bom še jaz poskusil:
Enkrat sem že nekje napisal, da je zame najboljša definicija ljubezni “težnja po zedinjenju na vseh ravneh”. Z univerzalno energijo eterične ravni smo vsi povezani, zato ji marsikdo pravi ljubezen. Zdaj pa k tvojemu vprašanju – majhen otrok to povezanost čuti, potem pa jo prek identifikacij, zlasti zavedanja, da je individualno bitje, izgubi. Potreba za to povezanostjo pa v njem ves čas tli, zato jo išče tako, da se “navezuje” na posamezne ljudi in išče njihovo naklonjenost/ljubezen.
Za kaj pri vsem skupaj gre?
Če o ljubezni razmišljamo kot o zavedanju splošne povezanosti, jo lahko živimo le tako, da se čim bolj povezujemo z eterično energijo (odpiranje čaker, vnos energije prek hare …). Če tako ravnamo, bo torej spontano prišlo do teh občutkov, vse skupaj pa ni vezano na nobena pričakovanja.
Ko pa od nekoga, recimo osebe nasprotnega spola ljubezen “zahtevaš”, gre običajno za dve stvari:Skratka, bolj ali manj drži tudi to, da si kvalitetne veze sposoben šele takrat, ko si lahko tudi sam, ko občutka celovitosti ne iščeš več izven sebe. Šele takrat lahko govorimo o tem, da te nekdo pritegne na osnovi resonance.
–sem prebral tole…
in ne bom komentiru spljoh.
še najbl ste me razpizdli, ko omenjate male otroke…. kot, da bi kdo res vedel, kaj se njim dogaja…ampak tisto poboldano, ko sem bral, mi je padlo v oči in sem se spomnil, da sem nedolgo nazaj gledal en filmček… in sem dobil filing, da ta filmček priporočim tudi vam. point filmčka je moč zelo povezati s temo tele vaše debate.
sam pa mislim, da nas res prevečkrat zanese (sklepam po sebi) in preveliko pomembnost dajemo tistemu, kako smo vsi eno… pozabljamo pa…
ma poglejte tale moojijev odgovor… od 25 minute filmčka naprej…
http://https://www.youtube.com/watch?v=VRS3m0ZDkxUsej…
mislim, da si ti tut ujel point…
ampak useen bi ta filmček priporočal pogledat…Ko kliknem na link filmčka mi odpre ‘Stan ni na voljo’ :(
Še komu ne dela?4. 8. 2014 ob 21:56 #25701jankoČlan4. 8. 2014 ob 22:04 #25703tadej pretnerModeratorsnowcat :) wrote:
Oj, Tedy,Moje razmišljanje je bilo. Ali pride do občutka ločenosti, če vse gre po programu ?? Torej ni manjka ali viška, ni prvotnega vzroka nastanka viška ali manjka energije. Ali resno rojstvo je tromatično ??
snowcatIdeja, o kateri govoriš, je bila sicer
živa tudi v kitajskih cesarskih familijah. Ko je bila ženska
noseča, so jo v veliki meri izolirali od zunanjega sveta v želji,
da jo ločijo od stresa, hrupa …, kar vpliva na zarodek. Ampak če
si stvari pogledava po segmentih, je bolj ali manj jasno, da do
občutka ločenosti pride v vsakem primeru – vprašanje je le, kako
je globok.– Združeni energiji matere in očeta,
na kateri je seveda vplivala veriga prednikov, »privabita« dušo,
kompatibilno tej energiji, z njeno kramo iz prejšnjih življenj
vred;– Recimo da poskrbijo, da je mama v
času nosečnosti totalno ločena od stresa in drugih vplivov;– Porod je vedno trauma, saj gre za
drastično spremembo tako okolja, kot načina prehranjevanja. Recimo,
da je mama maksimalno naštelana in otroku maksimalno pomaga
ozemljevati ne le to traumo, ampak tudi ostalo – za otroka je
trauma marsikaj, saj doživi kup stvari, ki ih »ni vajen«. Tudi če
ga pri vsem tem maksimalno »servisirajo«, nekaj zagotovo ostane.– Nič pa ne morejo narediti, ko se
začne otrok zavedati, da je ločena entiteta. To je zanj zihr šok,
ki ima za posledico občutek ločenosti. Nezavedno potem seveda išče
povezave, kar rodi identifikacije. Vprašanje je, ali bi bilo teh kar
se le da malo, če bi bil otrok vzgajan v nekakšni skupnosti staršev
in otrok, v kateri bi starši skrbeli za vse otroke enako in ne bi
delali razlik med svojimi in drugimi. Dejstvo namreč je, da se med
otrokom in materjo spletejo specifične vezi in da mama otroku pomaga
ozemljevati »problematične« situacije praktično do pubertete. No,
prav mogoče, da bi to zlaufalo.Če bi se v takšni skupnosti vsem
skupaj sanjalo o hari in bi otroke že od vsega začetka učili
dihanja skozi haro, s čemer se ohranja in poglablja povezava z
eterično dimenzijo, bi verjetno dejansko lahko odrasel v osebo, ki
bi bila energijsko blizu optimuma.Sabina wrote:
Zakaj potemtakem prav otroci še
posebej potrebujejo starševsko ljubezen, sprejemanje in toplino?To sem nakazal že v odgovoru snowcat – ena stvar je, da se počutijo del eterične juhe, povsem druga pa, da so “zamenjali okolje”, v novi realnosti pa jim je vse stresno in mama jim ta stres pomaga ozemljevati. Druga stvar pa je, da je novo bitje v fazi nosečnost v energijskem smislu eno z mamo. Fizična osamosvojitev ne pomeni tudi energijske, zato v zgodnji fazi otrok totalno rabi materino bližino/energijo.
Sabina wrote:
Najbrž enostavno veš, da si v
tej celovitosti, ne? V harmoniji, ravnovesju? Je to sploh možno
doseči v enem življenju?
Tadej, si ti ‘celovit’?Mislim, da sem kar se tega tiče v boljšem stanju, kot večina, a dokler čutim potrebo po vsakodnevni vadbi zhan zhuanga in dokler se mi “srečni slučaji” ne dogajajo na vseh življenjskih področjih, ne le na nekaterih, tega seveda ne morem trditi.
Sabina wrote:
Celoviti ljudje najbrž ne
filozofirajo kej preveč po forumih ali pač…
Brez zamereMoja situacija je malce specifična, saj od stvari, o katerih tule pišem, živim, tako da je prisotnost na forumu segment dela na prepoznavnosti oziroma del posla. Tale forum je bil v osnovi mišljen predvsem za tiste, ki hodijo na šolo za bioterapevte, a v praksi to ni zaživelo, saj me večina raje kontaktira zasebno. Če od tega ne bi živel, je sila majhna verjetnost, da bi sodeloval v tovrstnih forumskih razpravah.
4. 8. 2014 ob 22:07 #25704AVATARČlanNe morem sprejeti teh vaših razlag o ljubezni, sploh ne tega, da lahko človek zresonira v ljubezni sele takrat, ko celotnosti več ne išče zunaj sebe, vse skupaj je neživljensko, mučno, nedosegljivo.
Ogromno besedičenja, nekih scenarijev, zahtev, za tako preprosto stvar, vsi skupaj smo že zjebani.AVATAR2014-08-04 22:08:40
4. 8. 2014 ob 22:23 #25705ozelotParticipantAVATAR wrote:
Ne morem sprejeti teh vaših razlag o ljubezni, sploh ne tega, da lahko človek zresonira v ljubezni sele takrat, ko celotnosti več ne išče zunaj sebe, vse skupaj je neživljensko, mučno, nedosegljivo.Ogromno besedičenja, nekih scenarijev, zahtev, za tako preprosto stvar, vsi skupaj smo že zjebani.Se nekako strinjam stabo pa še nevem zakaj. Ljubezen deluje neodvisno koliko pa se človek upira je pa njegov problem.
Vedno znova vse po starem
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.