Nova knjiga

[ozelot]

Ceres wrote:

Vsaka realnost je unikatna. Stephen ga pa res serje. ozelot2014-08-05 08:05:42

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[snowcat :)]

AVATAR wrote:
Ne morem sprejeti teh vaših razlag o ljubezni, sploh ne tega, da lahko človek zresonira v ljubezni sele takrat, ko celotnosti več ne išče zunaj sebe, vse skupaj je neživljensko, mučno, nedosegljivo.

 

Ogromno besedičenja, nekih scenarijev, zahtev, za tako preprosto stvar, vsi skupaj smo že zjebani.

ozelot wrote:
Se nekako strinjam stabo pa še nevem zakaj. Ljubezen deluje neodvisno koliko pa se človek upira je pa njegov problem.

janko wrote: men je usekal nekako, da smo tako daleč zjebani, da niti razmišljat ne upamo ali zmoremo res brez vseh, vseh, vseh omejitav.
in ne zavedamo se niti tega, da se ne zavedamo, kako zelo smo zjebani…

Najbolje, da greste na en pir in mogoče boste ugotovili, da ste dejansko še več zajebani kot ste prvotno mislili, zato ker, kadar se sreča vrana s vrano, postane vsaka vrana še toliko večja….in potem MOGOČE boste začeli kaj migat. Namesto pluča polniti in namesto ves svet in sebe kriviti in namesto masiranja nemoči.

Lepo je če deliš

[Ceres]

snowcat :) wrote:
Oj, C,
ravnoveje ne razumem kot mirovanje ali prvotno stanje (nezlomljena vejca). Ravnovesje razumem kot protočnost. Protočnost pa kot pogoj, da vidiš resnico (lahko bi diskutirali na 100 straneh kaj je resnica, pa ne bomo). Če vidiš resnico in imaš energijo imaš SVOBODO IZBIRE, torej uporabe SVOBODNE VOLJE.
snowcat

Ja Snowcat, razumem, samo debata se je začela s sicer simpatično provokativnim vprašanjem Avatarja ali potrebujemo drug drugega, ali nekaj takega in se razvijala v smislu, da niti ne, če smo sami s seboj v ravnovesju – no jaz pa ne mislim to. Če smo pretočni, to vemo toliko bolj in smo v ravnovesju z vsemi energijami okoli sebe – kar pomeni tudi to, da nam včasih paše kdo drug.

Ozelot…. unique picture jaz razumem kot ena in edina slika ne unikatna slika.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Ceres wrote:
Ja Snowcat, razumem, samo debata se je začela s sicer simpatično provokativnim vprašanjem Avatarja ali potrebujemo drug drugega, ali nekaj takega in se razvijala v smislu, da niti ne, če smo sami s seboj v ravnovesju – no jaz pa ne mislim to. Če smo pretočni, to vemo toliko bolj in smo v ravnovesju z vsemi energijami okoli sebe – kar pomeni tudi to, da nam včasih paše kdo drug.

Mislim, da ni nihče napisal, da takrat, ko si usklajen, ne rabiš kontaktov, ampak nekaj drugega. Ti so drugačni. Ne iščeš kontaktov zato, da bi dobil energijo, zato, ker v sebi čutiš globinsko nezadovoljstvo, ki bi ga rad prek neke veze presegel ipd. Ne gre za veze, ki jih generirajo bolečinska telesa, ampak neposredna, rečmo temu dušna resonanca. Nisi pa od tega odvisen. Dejstvo namreč je, da med neusklajenimi prevladuje tudi odvisnost od odnosov.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Sabina]

Ceres wrote: Torej torej ravnovesje znotraj sebe – ja, od kje nam pa ideja, da je to naš cilj? Se mi zdi, da je bolj point v tem, da smo nekak v ravnovesju s celim stvarstvom. V gozdu je tud zlomljena veja, pa lepo rastoča veja… ampak suma sumarum je gozd je v ravnovesju.

V enem je več ognja, v drugem zemlje, v nekomu vode…. smo kafa, vata ali pita, redkokdo, če kdo, vse troje čisto enakomerno. Če je v nekom več jina, težki k jangu…. in ja, je pač drama, zaplet… so what! Saj nevihta je tudi drama, in zaplet. Samo ko mine, zemlja ne dela še dodatne drame: fak ej, kakšna nesti nevihta je bila, je bilo grdo… ampak iz vode nekaj naredi. Človek ima samo to v navadi, da ustvarja dodatno dramo… pa tudi to ne bi bil problem, saj se v končni fazi vse uravnoteži, če ne bi bil stranski produkt te dodatne drame ravno trpljenje.

Če bi bil cel point ravnovesje znotraj sebe…. ja kje je pa gibanje energij, razvoj? Se mi zdi, da je ravnovesje tudi to, da sprejmeš, da ga včasih ni, da sprejmeš, da si una suha veja v gozdu, da čeprav si veja, sploh vidiš ali čutiš gozd, da se pravzaprav veseliš drame, ko se mešajo energije in ne travmiraš, ko se vse umiri. No, tako nekak.

Ja sej če si v ravnovesju znotraj sebe, potem si avtomatsko tudi v ravnovesju s celim stvarstvom ali ne….

Gibanje energij pa vedno teži k ravnovesju, ki je trenutno možno, to je point gibanja energij pomoje…

To je moje sklepanje glede na trenutno znanje

Lepo je če deliš

[Ceres]

Hm… jaz si predstavljam jin jang simbol… ki je ponavadi narisan tako, da je v ravnovesju. Enako jina, enako janga in ravnovesno gibanje. No, če bi kdo narisal nas, pa nismo taki. V tem smislu mislim, da mi nismo v ravnovesju in se skozi odnose učimo to ravnovesje vzpostavljat znotraj sebe. Ali kot je rečeno v Tomaževem evangeliju: notranja ženska v moškem poišče zunanjo žensko in notranji moški v ženski poišče zunanjega moškega in odnos med dvema je pravzaprav odnos med štirimi.

V teoriji je tudi razlika med tem, ko nekoga pritegneš z nezadovoljstvom, drugega pa z dušno resonanco, samo v praksi se mi pa zdi, da na začetku ni velike razlike…. ta nastane potem, ko se smetana poliže.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Ceres wrote: Hm… jaz si predstavljam jin jang simbol… ki je ponavadi narisan tako, da je v ravnovesju. Enako jina, enako janga in ravnovesno gibanje. No, če bi kdo narisal nas, pa nismo taki. V tem smislu mislim, da mi nismo v ravnovesju in se skozi odnose učimo to ravnovesje vzpostavljat znotraj sebe. Ali kot je rečeno v Tomaževem evangeliju: notranja ženska v moškem poišče zunanjo žensko in notranji moški v ženski poišče zunanjega moškega in odnos med dvema je pravzaprav odnos med štirimi.

Tole privlačenje nasprotij je sila zanimivo. Poznam bejbo, ki je bila edinka v familiji, kjer si je oče zelo želel sina. No in potem na svet priveka bejba. Fotr jo je vzgajal, kot da je fant – med drugim ji je mala malica popravit kak pralni stroj, obvlada borilne veščine in je npr. enkrat sredi Ljugljane prefukala enega tipa, ki ji je težil …
In koga je v lajf pritegnila? – Violinista.

Ali pa – imam enga frenda, ki je na pogled prava gora od človeka, v biti pa je zelo nežen človek. V lajf je pritegnil babnico, ki ga večkrat pred drugimi daje v nič. Enkrat sem ga vprašal, kako da to prenaša, pa mi je rekel, da mu to ustreza

Ceres wrote:
V teoriji je tudi razlika med tem, ko nekoga pritegneš z nezadovoljstvom, drugega pa z dušno resonanco, samo v praksi se mi pa zdi, da na začetku ni velike razlike…. ta nastane potem, ko se smetana poliže.

Tolk smo zjebani, da prihaja do dušne resonance redkokdaj. Če ciljaš s polizano smetano na starost/mladost, je v tem precej resnice, saj tudi večina tistih, ki se zna dovolj odpreti, da pride “duša na plan”, v tem uspe šele takrat, ko so najboljša leta že mimo.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki