Namakanje oreškov, zrnja, semen in stročnic
- This topic has 7 odgovorov, 5 glasov, and was last updated 11 years, 6 months nazaj by
.
-
Strinjam se z zgoraj napisanim, dodal bi še svoj pogled na namakanje.
Vegeterianec sem že tako dolgo, da o mesni prehrani sploh ne morem več pisati. Spomnim pa se, da sem že v parih tednih po spremembi občutil lahkost v telesu, ter zbistritev uma. Verjetno so sledila tudi izboljšanja v zdravju, vendar jih nisem opazil oz. sem bil premlad, da bi takim spremembam pripisoval vrednost.
Zakaj pišem o mesu? Ker mi je znanje o namakanju semen, žit, plodov, pa tudi rastlin (po ajurvedi tudi gomolje ter zelene dele rastlin namakamo pred kuhanjem, da jim s tem deloma povrnemo vitalnost) prineslo podobno občutje lahkosti kot odsotnost mesa in mlečnih izdelkov (skuta in vsi produkti iz sirotke izvzeti).Semena si lahko predstavljamo kot skrajno zakodirana sporočila. Da lahko v sebi nosijo rastlino-ki-bo, obenem pa ohranijo dovoljšnjo majhnost, da lahko potujejo po naravnih poteh (veter, voda, prebavni trakti), so podobni zip datoteki.
Vemo, da je kodo najprej potrebno razvozlati, šele potem se nam prikaže informacija, ki jo tako sporočilo vsebuje.Velika zmota mnogih sodobnih prehrambenih teorij je, da informacije, pridobljene z laboratorijskim testiranjem, jemljejo preveč dobesedno, razumevanje delovanja človeškega telesa (ali pa bolj celostno – ustroja vesolja) pa preveč površinsko. Resnično lahko neka hrana vsebuje veliko snovi, ki bi jih naše telo lahko dobro izkoristilo za procese izgradnje, vendar to nikakor ne pomeni da se bo to tudi zgodilo. Vzemimo za primer beta karoten. Korenje ga vsebuje dovolj, da nam zadostuje en korenček na dan, da izpolnimo svoje dnevne potrebe po vitaminu A. Vendar ga naše telo ne bo zmožno absorbirati iz korenja, vkolikor v telo nismo vnesli dovolj maščob (beta karoten je topen v maščobah). Obenem pet korenčkov naš sistem (vkolikor na to ni navajen) preobremeni – rezultat ne bo korenček x 5, ampak bo telo vsrkalo le toliko hranil kot zmore (ne toliko kot potrebuje).
Ne bi bili daleč od resnice, če bi rekli, da semena vsebujejo vse. So še skrajno nedefinirane celote z ogromnim potencialom, pripravljene na življenje (vkolikor so dovolj sveža). Vendar to ne pomeni, da nam bodo tudi nudila vse kar imajo za ponuditi. V stanju semena so bolj potencial kot pa izgrajena rešitev.
Če jih želimo uporabiti za določen namen, jim ta namen najprej predstavimo. Namakanje, kaljenje, celo fermentiranje, so tehnike odkodiranja in pretvarjanja potenciala v resničnost. Se kdo spomni Anastazijinega predloga, da seme pred sajenjem položimo pod jezik za krajši čas, da se naše energije sinhronizirajo? Tudi to je primer tehnike predstavljanja svojega namena semenu.Voda, kot molekula z zmožnostjo pomnenja oz. hranjenja informacije, je odlično sredstvo za prenos našega namena v seme. Čaj lahko seme še dodatno okrepi, sploh če smo izbrali rastlini, ki skupaj delujeta sinergistično.
Morda poznate vrtnarsko metodo namakanja semen fižola v žajbljevem čaju, kar kasneje odvrača uši, od rastoče rastline.Poleg vode (in čajev), lahko semenom predstavimo tudi druge organizme. Proces poznamo kot fermentacijo in ker so mikroorganizmi tako ali tako prisotni vedno in povsod kjer je življenje, večinoma fermentacija pomeni le to, da žito pustimo v vodi dovolj časa, da nam ga mikrobi delno odkodirajo namesto nas. To bodo potem izredno lahko prebavljiva semena, v skladu z idejo sinergije, pa bomo morda iz take združbe dobili še več, kot bi dobili samo z namakanjem.
Ste vedeli da ajdo, ki jo namakamo čez noč, lahko zjutraj pojemo surovo? Mene je to zelo presenetilo, mislil sem, da bo proces mehčanja trajal mnogo dlje. Pšenica postane užitna po treh do šestih dneh namakanja (trije dnevi so bližje namakanju, po šestih dneh, če ne prej pšenica že fermentira).
Razumite pa naslednje; sodobni prehrambeni vzorci žita uporabljajo ‘za osnovo’, povprečen obrok je sestavljen iz 70% osnove in 30%priloge. Strinjam se z razporeditvijo, predlagam pa, da žita (v kakršnikoli obliki) uporabljamo kot prilogo in tako v obroku pojemo največ 1/3 žit (sam bi pod prilogo vključil tudi gomoljasto zelenjavo, meso ter mlečne izdelke, torej bi žita redko zasedala 1/3 obroka), večinsko pa se prehranjujemo z zelenimi deli rastlin.
Naj ti pomaga
Živjo Diva :)
Zelo težak obrok imaš pred seboj :) Verjetno si opazila (brskati po svojem kakcu je zelo koristno početje), da lanenih semen ne prebaviš. Kadar jih ne namakaš ali zdrobiš/zmelješ bodo v večini šla skozte v nespremenjeni obliki. Kar ni nujno slabo, tako delujejo podobno kot vlaknine in pomagajo hrani pri potovanju po prebavnem traktu.
Ovseni kosmiči in banane (glej da so zrele) v telesu povzročajo sluz. Tudi to v mejah normale ni narobe ter pomaga prebavi, kadar pa sluzasto hrano jemo v presežkih, ta preobremeni Vranico, kar lahko povzroča zaprtje.
Tudi sam sem zajtrkoval oreščke, pa opažam da so popolnoma odveč za moj slog življenja. Zjutraj si jih privoščim le kadar bom nadpovprečno fizično aktiven.
Suho sadje je tako splošen izraz, različno sadje v telesu deluje različno. V vsakem primeru ti priporočam da ga namakaš.
Tvoj primer zajtrka se mi zdi da sledi mentaliteti ‘več je več’, za katero sem že v prejšnji objavi napisal da se mi ne obnese. Rajši pojem manj (bolj enostavno kakor tudi manj po količini) ter se zato rajši koncentriram na namen in način jedenja ter pripravljanja. Pet zdravih reči naenkrat lahko vodi tudi v bolezen, ni vse zlato kar se sveti.
Stara modrost pravi; nehaj jesti dokler še imaš apetit (ne napokaj se do polnega).
Predlagam ti tudi da se držiš organske ure, in ješ zajtrk med sedmo in deveto zjutraj (v poletnem času je to med osmo in deseto), ter se hrane vzdržiš med deveto in enajsto (10-12 DST).Ti predstavim še svoj zajtrk: Preden začnem s kuhanjem si privoščim
jabolko ali podoben sadež (pomaranča je zjutraj zlato, opoldan srebro, zvečer pa drek, pravijo v ajurvedi). Tako sadje aktivira vranico in osveži želodec, poleg tega slednjega zapusti v približno petnajstih minutah, torej se ne meša v prebavo
glavnega obroka.
Ta pa je (pogosto) prosena kaša (namočena čez noč;
poleg oluščene dodam še žlico do dve neoluščene), začinjena s cimetom
in kardamomom, v katero po kuhanju dodam namočene rozine ali suhe slive.
Po želji sladkam s polovico zrele banane ali javorjevim sirupom.Oreščke bi si privoščil kot samostojen obrok (z jogurtom ali kefirjem mi super pašejo) kadar sem se hitro utrudil in ne zdržim do kosila/večerje.
Naj ti pomaga!
Ceres wrote: Ce prav razumem, je potem potrebno vodo, v kateri se namakajo semena uporabit….saj vsebuje informacijo?
Živjo Ceres! :)
Tudi Nedeljski dnevnik je danes vseboval informacijo, pa ga nisem pojedel (in ne samo zato ker mi ni bila všeč naslovnica).
Vse je odvisno od tega kaj želim. Stročnice v vodo spustijo prav tisto, česar si ne želim jesti. Zato vodo menjam (saj veste da mamce vodo fižolu še med kuhanjem zamenjajo). Nekateri so zelo strogi glede taninov, fitinov in podobnih inov, jaz pa si rečem: Če je moje telo preživelo puberteto, potem bo zmoglo tudi en fitin ali dva. Se pravi fitat. Glavno da je fit :P
Voda v kateri sem fermentiral je probiotik že sama po sebi.
Kadar pa sem se odločil da vode ne bom uporabil za hrano, z njo zalijem moje prijateljice. Njim so take vode zelo všeč (voda v kateri smo par dni namakali koprivo je ooodlično gnojilo).
Glavno je, da svoje početje spremljam zavestno in se učim na lastnih izkušnjah. Tako je vsaka ‘napaka’ koristna, pa ne le koristna, neprecenljiva je.
Zaupaj si in bog ti bo zaupal
nai2013-05-20 16:00:22
Diva……meni se tudi zdi vsega malo prevec…..ceprav naj bi vse zadeve (razen banane) bolj cistile kot ne. Lahko pa tudi, da je bilo za crevesje vse tako novo, da je reklo: ne, tega pa ne spustim skozi.
Mene najbolj zanima, kako gre kefir (beljakovina) skupaj z vsemi temi ogljikovimi hidrati. Samo, ko sem videla, da mojemu telesu to ustreza, se nisem vec poglabljala. Poskusi res z manj je vec. Nai, v namakanje se moram res malo poglobit – do sedaj sem vse hrskala. Od tu taka trotl vprasanja.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.