Ljubezen in zvestoba

[ozelot]

Mene pa bega vprašanje… pravzaprav me odgovor ker ga ne prepoznam kot običajno varnega. Torej vprašanje je pa: Ali sta ljubezen in zvestoba povezani ali odvisni ena od druge. Moj odgovor je da NE kar pa je v nasprotju z mojimi sosedanjimi smernicami. Nekako je bilo logično da če nekoga ljubiš si mu zvest pa ne mislim zvest v spolnosti ampak nasplošno. Da ga podpiraš in mu stojiš ob strani četudi se odloči zaiti na “kriva” pota. Verjetno podpora in stati ob strani ni isto torej sem malo zakompliciral vse skupaj. Ljubezen pa tudi ni prava če je odvisna od česarkoli.

Zakaj se to sprašujem. Večkrat se mi dogaja da imam nekoga rad vendar mu ne stojim ob strani in ga ne podpiram ko počne nekaj kar se meni ne zdi prav. Ga tudi ne obsojam in ne podpiram. Potem imam pomisleke ali ga/jo sploh imam rad če mu nisem zvest do konca? Ali je moja ljubezen pogojna.

Jaz imam nekoga rad četudi zaide na meni nevšečna pota ampak podpiram ga pa ne. Torej ljubezen ostane zvestobe pa ni.

Tekom pisanja tega posta se mi odgovori sproti oglašajo v glavi in sicer da sta ljubezen in zvestoba/lojalnost lahko povezani ne pa odvisni.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Ceres]

Oj Oz! Po moje ljudje brkljamo razlicne pojme in potem so tu se sumi v komunikaciji, kaj si kdo pod kaksen pojem predstavlja. Lahko povem samo, kako si zadeve predstavljam jaz.

Ljubezen je nekaj, s cimer na siroko opletamo. V anglescini je celo izraz za seks “to make love”….res ne vem, kaj pa npr “one night stand” ali pa “ten nights stand” veze z ljubeznijo. To, kako si jaz predstavljam ljubezen, ne morem nikomur v zivljenju, niti svojim otrokom reci “ljubim te”. (ceprav naj bi bila ljubezen mame do otroka se najvecji priblizek ljubezni – samo po mojem gre v dusnem razvoju tudi za vez, ki naj razpade). Ljubezen je po mojem mnenju nekaj kar sevas, kar je nepogojenega, in ni povezano s konkretnim odnosom. Kot sonce, ki seva okoli sebe.

V Bibliji sta dva zapisa ljubezni. Po mojem mnenju je Pismo Korincanom cudovit opis tega, medtem, ko Visoka pesem v Stari zavezi govori o eroticni ljubezni, ki je jaz niti ne bi poimenovala ljubezen. Prave ljubezni naj bi bil sposoben samo razsvetljeni mojster. Ko je Jezus presegel Staro zavezo (zato v pogovorih z zupniki in teologi ne pridem do konca, zakaj je Stara zaveza del krscanskega izrocila), je rekel: Samo eno zapoved vam dajem (se pravi pozabite na Mojzesovih deset zapovedi): Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil. Meni to pomeni: Razsvetlite se. Postanite ljubezen.

S tem pojmom ljubezni mi mesamo druge pojme: rad imeti, biti zvest, biti lojalen, eroticno privlacnost….vse to so pogojeni pojmi, ki pa z nepogojenim custvom nimajo veze. V pogojenem svetu, v katerem zivimo, so nujni, so nekaj lepega in nam lepsajo zivljenje. Rad imeti je za mene nekaj, kar ti (iz bolj ali manj vzvisenih nagibov) sproza prijetne obcutke. Radi imamo pico, svoj naslanjac, svojega otroka….seveda so obcutki do vsake zadeve razlicni, ampak skupna zadeva so prijetni obcutki, ki nam jih druga oseba ali stvar sproza….in to je tisti pogojeni del. Ce na ta rad imeti povezemo se obcutke odgovornosti, pa temu ze recemo ljubezen. Samo po moje gre samo za nekoliko bolj kompleksen odnos.

Pa smo pri odnosih….kjer so pa pricakovanja in zato tudi nesporazumi, ki jih opisujes. Odnosi se nam itak zgodijo, ker lajf ocitno potrebuje zaplete v pogojenem smislu, da dusi kreira ucno uro….in od tu imamo dve moznosti. Ker se zavedamo, da so odnosi zaplet, se jih izogibamo. Ali pa uspemo vnesti toliko zavesti v naso bit, da odnosi postanejo nepotrebni in v smislu zapleta odpadejo. Potem odpadejo tudi taki nesporazumi, kot jih opisujes….ki so cisto preprosta neskomunicirana pricakovanja.

Preden mi kdo ocita, da pametujem, naj pa prebere moj spodnji podpis.

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Ljubezen je v prvi vrsti STANJE BIVANJA, ne nekaj, kar bi bilo podobno prikazu iz hollywoodske produkcije. To ni nekaj, kar “počneš” drugemu. Tudi meni se zato ne zdi najbolj posrečen izraz “to MAKE love”…, “narediti” ljubezen. Ljubezni ne moreš “narediti”, lahko jo samo vzdržuješ oz. izžarevaš. In pri ljubezni se vse začne pri SAMEMU SEBI: najprej se moraš naučiti VZLJUBITI SAMEGA SEBE! Imeti se rad, pomeni želeti si dobro: pomeni, da se v prvi vrsti najprej SPREJEMAŠ, ker samo tako lahko sprejemaš tudi druge. Vse sodbe so posledica nesprejemanja tujih ravnanj PRI SEBI – to so projekcije. In kaj pomeni sprejemati sebe? Predvsem to, da so dovoliš zaživeti SVOBODNO, spontano, brez omejitev, brez notranje čustvene navlake, ponavljajočih vzorcev in bolečih položajev. To pomeni, da se znebiš zavednih in nezavednih samorazdiralnih procesov nizkovibracijskih polj, občutkov KRIVDE in prepoznaš svojo ŽIVLENJSKO VLOGO.

Vse zelo diši po OSEBNI RASTI. Ko osebnostno rasteš oz. “delaš na sebi”, kot radi rečemo, postaneš ČUSTVENO KOMPETENTEN, in v tem stanju je ljubezen kot STANJE BIVANJA samoumevno dejstvo, ker se ODLOČIŠ za takšno stanje. In potem ga preprosto živiš. Začeti je torej potrebno pri sebi. Ne moreš imeti rad drugih, če nimaš prej rad sebe.

In s tem v zvezi potem pride tudi spoznanje, da nima smisla spreminjati drugih, ker je to PROCES. Ko spreminjamo SEBE, nehote spreminjamo tudi druge, saj se z rastjo komponente ljubezni v nas, paradigma le-te ŠIRI NAOKOLI, ker je ljubezen “nalezljiva”, kot vsako drugo čustvo. Tukaj seveda govorimo o AGAPE ljubezni, vse druge vrste ljubezni so ji podrejene in že v osnovi pogojene.

Jezus Kristus je vse zapovedi Mojzesove postave združil v dve, ki temeljita na ljubezni: Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki (Mt 22,34-40). Bog JE ljubezen. Če je v dobi Kali Yuge veljalo, da so si ljudje omišljali božanstva, ki so jih častili kot personoficirana bitja, se danes, na prehodu v novo dobo, zavest začenja usmerjati v nas, na individualno raven. Torej bi lahko celo dejali, da je Jezus pravzaprav hotel reči, da naj ljubimo SAMEGA SEBE in potem še DRUGE.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[ozelot]

Seks naj bi bil vrhunec ljubezni. Združenje dveh božjih templjev na vseh ravneh. Namen seksa ni potešitev kakor smo zahodnjaško navajeni in zato ne moremo združiti koncepta “ljubiti se” in “potešitev. Skozi seks se izživlja mnogo frustracij, kompleksov, dominanc, ega, vse prej kot ljubi.

Ko seksaš z osebo katero ljubiš se imaš enostavno božansko. Vsak dotik, gib, beseda, dih,… vse te drži v vortexu. Preden greš v posteljo z ljubljeno osebo predaj svoje telo Bogu. Reci: “ljubljeni Bog bodi te roke ki se dotikajo tega telesa, bodi moje telo ki se združuje z tem telesom, bodi v vsakem dihu,… in se tega zavedaj. Seks postane čisto nekaj drugega kot potešitev in da se razumeti zakaj se dva “ljubita” ko seksata.

Seks je komot proizvodnja ljubezni če seksaš s tem namenom.

Lahko pa porivaš z nekom (bom opisal iz moške perspektive) z neko žensko jo daš na kolena, držiš za lase, fajn nafutraš, daš na vse 4 nabiješ od zadi kamorkoli že zadaneš namerno ali pomotoma,…oba uživata on ker si podreja žensko ker si njene pameti nikoli ne bo podredil,.. ona se ima fajn ker ima za sabo pravega norca katerega nima nobena prijateljica in ker je tak dec da se fajn počuti pod njegovo dominanco,.. torej takle seks nima lih neke veze z ljubeznijo še manj z proizvodnjo ljubezni. Vseeno pa se mu reče seks.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[glas]

Ljubezen je podlaga vsega, Ljubezen je Bog, ljubezen je tako vseprisotna, da se jo težko daje v paralelo s čemerkoli drugim, tudi z zvestobo ne.. ker če jo daš v to paralelo, potem pri sebi poseduješ ljubezen z primerno znižano vibracijo, ki se pač ujema s to paralelo..

Zvestoba kot pojem je nek ideal, ki je potreben.. težko pa je iti v en tak pojem, brez da bi se dotaknil še vseh drugih življenjskih področij posameznika.. interpretacije pojmov so pri ljudeh tako osebno obarvane, da lahko tudi pod pojmom ljubezni se skriva izsiljevanje, borba, prevara laž.. itd

Ozelot, ko podajaš paralelo ljubezen – zvestoba, ti mogoče predlagam novo paralelo; ljubezen – iskrenost!

Če poskušaš biti v vsaki situaciji čimbolj ISKREN, boš najbolj zvest sebi in drugemu.

Če pa si raje enostavno kar ”zvest” (kar se tolmači kot pripadnost, čustveno sostrinjanje), potem moraš skozi zanikati sam sebe in svoje vrednote, ter se delati in sam sebi dopovedovati, da si tako ljubeč, da to zmoreš..

Čer si raje enostavno iskren, lahko vedno na njbolj ljubeči možni način vsakemu kažeš samega sebe kot to kar si v kateremkoli trenutku.. in z lahkoto vedno poveš kaj podpiraš in česa žal ne moreš podpirati (beri: resonirati), nobenemu pa nič ne prepoveduješ, ampak v poljih kjer ne resoniraš z drugim, se pač z njim ne siliš bivati.

Bivaš v poljih resoniranja, kjer se vibracija obeh(vseh) posledično dviguje..

Drugače pa saj življenje samo poskrbi, da dobiš kvalitetno dozo neresonirajočih dogodkov in ljudi, tako da ni treba skrbeti, da bi ti zmanjkalo priložnosti za preseganje lastnih omejitev..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[ozelot]

Iskrenost doseči v današnjem svetu ni lahko. Iskrenost je pogojena. Po St. Germainu že če samo piješ kavo ne moreš biti iskren ker iskrenost potrebuje v prvi vrsti mir, drugič, človek mora povsem verjeti v to kar dela ali govori, mir pa ne more doseči človek ki ima celoten živčni sistem vznemirjen od kofeina. Pa ne samo od kofeina ampak tudi od pretiranega navdušenja, emocialnih extremov ki te mečejo iz centra. Tudi energija ljubezni se lahko giblje le skozi formacijo ki je v miru. Spet ciljam na živčne končiče telesa ki morajo biti sproščeni. Ko je nekdo živčen ni zastonj. To je posledica vznemirjanja živčnih končičev.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[AVATAR]

Ozelot wrote: Ko seksaš z osebo katero ljubiš se imaš enostavno božansko. Vsak dotik, gib, beseda, dih,… vse te drži v vortexu. Preden greš v posteljo z ljubljeno osebo predaj svoje telo Bogu. Reci: “ljubljeni Bog bodi te roke ki se dotikajo tega telesa, bodi moje telo ki se združuje z tem telesom, bodi v vsakem dihu,… in se tega zavedaj. Seks postane čisto nekaj drugega kot potešitev in da se razumeti zakaj se dva “ljubita” ko seksata.

Pa saj verjetno nisi tako ” naiven ” da verjameš, da boš tako, tebi všečno, žensko sploh dobil…Ali je to zgolj tvoj scenarij, ki si ga vrtiš v glavi, kako naj bi po tvoje to bilo…?!

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki