Kvarc - Forum duhovnost

Moderator

Urška wrote: Živjo Tadej,

te lahko prosim za tvojo strokovno pomoč? Mi lahko razložiš pomen kvarca in za kaj se ga uporablja (nisem ziher ali je to sopomenka za kameno strelo oz. kremen ali drug kamen?)? Veš mogoče, kje so njegova nahajališča?

Tole so moje laži iz Male enciklopedije zdravilnih kamnov:

KREMEN

Kadar se pojavlja v obliki lepo razvitih kristalov, vidnih s prostim očesom, ga imenujemo fanerokristaličen (grško phaneros – viden); sem sodijo kamena strela, ametist, čadavec, citrin, mlekovec in kremeni z vključki rutila, turmalina …
V fanerokristaličnih kremenih tvorijo tetraedri, ki jih formira silicij vezan s kisikom, okoli vzdolžne osi kristala vijačnico, ki je lahko leva ali desna. Zato kristale morfološko delimo na leve in desne. Takšna struktura je glavni vzrok za piezoelektričnost in piroelektričnost kremenovih kristalov. Levi in desni kristali so v naravi približno enako zastopani in glede na to, da je oblika in lega zunanjih ploskev kristala odvisna od smeri omenjene notranje vijačnice, lahko pogosto že z golim očesom ločimo, kateri kristal je levi in kateri desni. Od smeri vijačnice pa so odvisne tudi nekatere optične lastnosti kristala, saj sučejo levi kristali ravnino polarizirane svetlobe v levo, desni pa v desno.
S kristalizacijo kremena v sedimentnih kamninah v fazi njihovega strjevanja (diageneza), najpogosteje nastanejo kremenovi kristali s številnimi vključki, zlasti anhidrita in bitumna. Z rastjo, ob sočasnem nadomeščanju sedimentne kamnine, nastajajo v sedimentnih plasteh lepo razviti terminirani kremenovi kristali, ki so se jih prijela diamantna imena, pa čeprav nimajo z diamanti ničesar skupnega (herkimerjev diamant, cerkniški demant …). Iz prenasičenih raztopin ali ko tlak in temperatura hitro padata, pa nastanejo motni, stopničasto oblikovani kristali kremena, brstične, artičokaste ali žezlaste oblike. Dogaja se, da se v fazi formiranja kristalov na obstoječe ploskve usedajo drugi kristalni delci iz raztopine (klorit, hematit …). Kadar jih kasneje prekrije nova plast kremena, dobimo v notranjosti kristala obris, ki ustreza obliki kristala tedaj, ko so se nanj usedali delci; to se lahko ponovi celo večkrat. Takšne kristale imenujemo fantomi.
Najdemo pa ga tudi kot drobnozrnati agregat, katerega obliko zaznamuje izraz kriptokristalična (grško kryptos – skrit). Sem sodijo kalcedoni, ahati in kremeni z različnimi vključki (avanturin, prasem, tigrovo oko …). Nekateri kremeni, kot npr. rožnati kremen, rutilov kremen, turmalinov kremen, se pojav¬ljajo tako v fanerokristalični kot tudi v kriptokristalični obliki.
Tretja oblika je amorfna (grško amorphos – brezobličen), kjer kristalov ni več opaziti; v to skupino sodijo npr opali in stekla, z enako kemično sestavo, vendar brez kristalne strukture.
Kristalni kremeni so v vodi malenkostno topni, pri povečanem pritisku in temperaturi pa pride do porasta topnosti tudi na več kot 10 g/l. Amorfni kremeni so topni desetkrat bolj. Ob povišani kislosti vode se kremena raztopi več. Bistveni vpliv na spremembo kislosti imata NaCl in CO2. V mineralnih kislinah je kremen relativno slabo topen.

13. KAMENA STRELA (GORSKI KRISTAL, QUARTZ)
Trigonalni SiO2
Trdota: 7
Gostota: 2,65 g/cm3
Element: univerzalni mineral

Kamena strela je brezbarvna ali bela različica kremena brez razkolnosti, školjkastega loma in steklenega, na kristalnih ploskvah bolj ali manj mastnega sijaja.
Dobro prevaja toploto, zato deluje ob stiku s kožo hladno. Zaradi vključkov plinov in tekočin je tudi občutljiva na temperaturne spremembe. Brusijo jo fasetno in kabošonsko.

Izvor imena: Beseda kremen izhaja iz besede krem, ki so jo pred več stoletji uporabljali češki rudarji za trde, jalove žile v rudnikih. Po drugi strani označuje predpona kre- gorenje, tle¬nje, netenje; kremen so namreč dolgo uporabljali za netenje ognja (kresilni kamen).
Kamena strela je slovenski opisni izraz za prozoren kremenov kristal, ki izraža obliko, sijaj in dejstvo, da kris¬tal »raste iz kamna«.
Čiste, prozorne kamene strele najdemo najpogosteje v gorah, zato zanje ponekod pogosto uporabljajo tudi ime gorski kristal.
Izraz quartz je začel prvi uporab¬ljati začetnik finske književnosti Mikael Agricola (1529), ime pa izvira iz besede querkluftertz, kar je bil izraz za saksonsko rezilo.

Nahajališča: Najlepše in največje so našli v Rusiji, Braziliji, ZDA (Arkanzas), Namibiji in na Madagaskarju. Pri nas so našli lepe kamene strele v Crngrobu, Črnem vrhu nad Polhovim gradcem, Hrastniku (hrib med Škofjo Loko in Železniki), pri Cerknici pa so našli majhne dvojno terminirane kamene strele, ki jih imenujemo cerkniški demant.

Možnosti zamenjave: Kameni streli so lahko precej podobni kristali apofilita. Ločimo ju po piramidalnih zaključkih kristalov apofilita. Brušeni so lahko podobni tudi cirkonu, ki ima visoko dvolomnost, diamant, cirkonia, linobat, galiant in YAG granati imajo visok lomni količnik in močnejši žar, brezbarvni safir, pa je trši.

Ponaredki: V nakitu kremen včasih zamenjajo s steklom. Steklo je mehkejše od kremena in s pravim kremenom ponaredek iz stekla zlahka razimo. Na trgu najdemo tudi sintetični kremen.

Tradicionalna uporaba: Številna ljudstva Avstralije, Indonezije kot tudi Se¬verne Amerike, so imela kremen za kose, ki so se odkrušili od neba ali nebeškega prestola. Sveta in mogočna voda v iniciacijskih obredih avstralskih vra¬čev velja za utekočinjeni kremen. Kamena strela pa je simbol strele oziroma nebesne dejavnosti. Predstavlja silo, nabito z magično, fetišistično močjo. Simbol strele oziroma orodje božjega maščevanja pa je bil pri starih Rimljanih očitno tudi kresilni kamen (neprozorni kremen). Pri sklepanju pogodb ali sporazumov so namreč žrtvovali Jupitru prašiča, ki so ga udarili po glavi s kremenom, kar naj bi bilo poroštvo za prisego in poštenje, kajti Jupiter je bil bog prisege (deus fidius). Če bi prelomili prisego, bi jih Jupiter udaril, kot so sami pobili prašiča, in to toliko močneje, kolikor močnejši in silnejši je bil (Tit Livij).
Kamena strela simbolizira predvsem duh in intelekt človeka. V preteklosti je bila zelo pogosto uporabljana v magijsko zdraviteljske namene. O uporabi kamene strele med Indijanci najdemo obilo podatkov v knjigi The Handbook of American Indians North of Mexico (Hodge, Frederick Webb). Vrači severno¬ameriških Indijancev so za zdravljenje in magijske rituale uporabljali ceremonialne palice, katerih zaključek je bil iz kamene strele. To konico so vrači plemena Cherokee hranili v jelenji koži in jo v prepričanju, da je živa, v določenih časovnih intervalih »hranili« z jelenjo krvjo, nasploh pa je kamena strela veljala za močan talisman lovcev.
Med gabonskimi Fangi se je ohranilo izročilo, po katerem dajejo porodnicam med noge kameno strelo, češ da to olajša porod. Pri Jakutih (Rusija) porodnice pijejo vodo, v kateri so kosi kamene strele, da bi se lažje znebile posteljice, s takšnim napitkom pa si pomagajo tudi pri zaprtju sečevoda ali črevesja.
V Evropi so ji pripisovali moč, da odganja demone, bolezni ter nas fizično in psihično okrepi. Sveta Hildegarda je z njo zdravila slabovidnost tako, da jo je pogrela na soncu, nato pa jo položila na bolnikove oči. Eliksir iz kamene strele je priporočala pri bolečinah pri srcu ali v trebuhu. S polaganjem na soncu segrete kamene strele je odpravljala razne zatrdline in tvore. Dr. William Fernie je v knjigi Precious stones (1909) pisal o uporabi kremenovega prahu, zmešanega z vinom, kot zdravila proti griži, eliksir iz kamene strele pa je priporočal za obvladovanje vročinskih stanj.

Uporaba danes:
• Kamena strela: Kot okrasni kamen v bivalnih prostorih izboljšuje atmosfero. Eliksirji imajo splošen poživljavajoč učinek, vplivajo pa tudi na elastičnost medvretenčnih diskov. V naki
tu prinaša dolgoživost, vendar ima lahko nošenje nakita iz kamene strele za posledico nespečnost. S polaganjem segrete kamene strele je moč pospešiti regeneracijske procese v poškodovani koži, pogosto pa lahko na ta način bistveno zmanjšamo tudi stare brazgotine. Kadar nam je slabo, bo segreta kamena strela, položena na trebušni del, povzročila bruhanje in s tem olajšanje.
Iz prozornega kremena izdelujejo tudi radiestezijska nihala in razne dru¬ge izdelke, ki jih uporabljamo v skladu z njihovo simboliko in namenom. Na trgu pogosto naletimo na peterokrake in šesterokrake zvezdice iz prozornega kremena. Poleg tega, da nas na frekvenčni ravni takšne zvezdice približujejo ze¬meljski lastni frekvenci in s tem usklajujejo z okoljem, delujejo zelo močno že zaradi same oblike, oziroma njene simbolike (glej XI. Poglavje – Nakit iz dragih in okrasnih kamnov – amuleti in talismani).
– Šesterokraka zvezdica (Salomonov pečat) je heksagram, ki predstavlja celoto elementov v vesolju in združitev materialnega z duhovnim. Takšna zvezdica ima torej funkcijo uravnotežanja.

– Peterokraka zvezdica simbolizira spoznanje in ključ za vračanje in pridobivanje moči. Ker pet krakov pentagrama združuje 3, ki je moško načelo in 2, ki ustreza ženskemu načelu, izraža moč, sestavljeno s sintezo komplementarnih sil.

Osnovno delovanje kamene strele je opisano v II. Poglavju – Delovanje mineralov na človeka.

• Kremenov ježek: Uporabljamo ga predvsem kot okrasni kamen, krajši čas pa deluje tudi kot zaščita pred škodljivimi sevanji. Ta zaščita postane sčasoma neučinkovita, saj se mineral spontano programira s škodljivimi energijami. Kremenove konice, obrnjene v vse strani, simbolizirajo univerzalnost.

• Herkimerjev diamant, cerkniški demant: Veljata za talisman razvoja, splošne ekspanzije, napredka in čistih misli.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/