Ko nam je udobno, redko napredujemo.
- This topic has 35 odgovorov, 8 glasov, and was last updated 11 years, 9 months nazaj by
.
-
Evo, ravno v to temo pase…..poslusam pogovor s Tino Maze, ki je rekla, da ob teh uspehih se posebno uziva, ker tocno ve, koliko naporov je vlozenih v tako perfekcijo in da ceprav sedaj zadeve izgledajo enostavne, ravno to niso.
Ocitno se da uzivat, ampak do tega vodi pot skozi delo in napore.
Ceres wrote: Evo, ravno v to temo pase…..poslusam pogovor s Tino Maze, ki je rekla, da ob teh uspehih se posebno uziva, ker tocno ve, koliko naporov je vlozenih v tako perfekcijo in da ceprav sedaj zadeve izgledajo enostavne, ravno to niso.
Ocitno se da uzivat, ampak do tega vodi pot skozi delo in napore.
Super primerjavo enega in drugega pristopa, ter stične točke obeh pristopov najdemo v glasbi. Pri Mozartu in Salieriju.– Oba sta morala vložiti kup dela, da sta osvojila tehnično znanje, a ne enako – Mozart je bil precej večji talent in je verjetno samo tehniko osvojil hitreje.Potem pa:– Salieri je deloval absolutno pogojeno – komade je delal iz že znanih “polj glasbe” (kot bi recimo nekdo izključno na osnovi petih knjig napisal šesto, ne da bi vanjo dal karkoli svojega)– Mozarta obstoječe šablone niso brigale in je ustvarjal nove, svoje. Da dobiš inspircijo za to, moraš imeti načeloma stik s sabo – on ga je imel, sam pri njemu je bilo še nekaj drugega – hkrati pa je skenslal tudi večino “kontrolnih mehanizmov”, oziroma različnih identitet, ki jih sicer uporabljamo ob različnih priložnostih. In ker je bil po eeni strani genij, po drugi pa svojeglav in “osebnostno neizdelan” (verjetno tudi zato, ker je uspel tako hitro/mlad), je to za sabo potegnilo probleme v zasebnem življenju.Vidiš in tudi za Tino se precej govori, da je svojeglava. Hvala bogu – če ne bi bila, verjetno tudi teh uspehov ne bi bilo. Poanta je le, iz kje svojeglavost izhaja. Če izhaja iz polj in je “odgovor” na kakšne nezadovoljene potrebe, seveda ne pripomore k ničemer.Drugač pa – tud moj sin “dela” elektronske komade. Zadnjič mi je rekel, da več ko zna, težje kak komad naredi in da zadnje čase sploh nobenega ne more narediti do konca.In v čem je problem?Prej je dobil idejo, in jo speljal do konca, kakor je vedel in znal. Zdaj dobi idejo, potem pa se že v samem začetku tako zelo začne ukvarjati s tehničnimi forami, da se del fokusa, ki pritegne idejo zapre. In potem je v coni Salierija – nekaj tehnicira in podrkava, pa ni vse skupaj nič. Upam, da bo pogovor, ki sva ga imela na to temo, kaj pomagal.
Te štose seveda najdeš tudi v rock glasbi. Enkrat mi je en hrvaški šolan glasbenik rekel, da je bivši kitarist Deep Purple R. Blackmore tipični kitarist seljačina, ki preigrava le lestvice in ni v solih nič njegovega (Salieri).Ceres wrote: … Pri avtistih pa seveda ne gre za to, ampak so pac izven polj…..v svojem svetu, kot velikokrat recemo.
Hmmm če so oni v svojem svetu, jim vsa čast!!
Lahko se potem edino vprašamo v katerem svetu je potem ostala večina?
V svetu, ki je dogovorjen, določen in projiciran iz strani nekoga..
In če tega ne sprejmeš za svojo realnost, si kaj hitro “bolan”! Vsaj po definicijah dogovorne družbe in njenih kriterijih..“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
Ceres wrote: Evo, ravno v to temo pase…..poslusam pogovor s Tino Maze, ki je rekla, da ob teh uspehih se posebno uziva, ker tocno ve, koliko naporov je vlozenih v tako perfekcijo in da ceprav sedaj zadeve izgledajo enostavne, ravno to niso.
Ocitno se da uzivat, ampak do tega vodi pot skozi delo in napore.
Večkrat poslušam razne pogovore na TV ko se ugotavlja kaj je recept Tininega uspeha.Ugotovitve so večinoma zgrešene. Če kdo mene vpraša je to zato ker uživa v tem. Uživa bolj kot druge. Dela tisto kar ji gre in od tu jena moč. Če bi vsi delali tisto kar jim gre, tisto v čemur uživajo in jih navdihuje bi bili vsi ljudje sveta uspešni.
Sam sem bil včasih kaskader. Mnogi so mi rekli da sem adrenalicec ker za nekatere težke manevre rabiš veliko “notranjih pospeškov” če se tako izrazim, katerih pa za tako delo večina nima. Jest se nisem počutil adrenalinca ampak sem na podlagi treninga pridobil toliko mero zaupanja vase in konja da sem z njim izvajal kar pač sem. Recept je v 100% zaupanju in prepuščanju temu zaupanju. Vsak najmanjši dvom ki se pojavi se takoj kaznuje z slabšo izvedbo akcije. Potem ko sem uspešno izpeljal manever sem dobil samopotrditev katera pa me ni smela prevzeti. Vsak zanos se kaznuje. Samopotrditve moraš pridno nalagat in jim biti nekako hvaležen in ponižen. Tako pridobivaš notranjo moč ki ti pomaga pri naslednjih vajah. Če sem slabo izpeljal akcijo nisem smel tega čustveno dojemat ampak strogo razumsko. Pri vsem skupaj pa uživaš.
Mislim da je pri Tini podobno. Sej drugače skor ne gre.
Skok na sliki zgleda izi ampak men verjemte da so leta dela vložena vanj.
” border=””>ozelot2013-02-15 08:09:34
Vedno znova vse po starem
Večkrat poslušam razne pogovore na TV ko se ugotavlja kaj je recept Tininega uspeha.Ugotovitve so večinoma zgrešene. Če kdo mene vpraša je to zato ker uživa v tem. Uživa bolj kot druge. Dela tisto kar ji gre in od tu jena moč. Če bi vsi delali tisto kar jim gre, tisto v čemur uživajo in jih navdihuje bi bili vsi ljudje sveta uspešni.
Se kar strinjam s tem. Ker uživa naredi dobre
rezultate, ni psihično obremenjena z
drugimi zadevami in se lahko fokusira . Poleg tega ima tudi čustveno varnost …;
). kar je za njo tud po moje zlo pomembno , ker se mi zdi zelo čustven človek. Brez
ljubezni ji živeti ni ..;) Je pač dvojka…;)Kakšne rezultate je dosegala, ko je imela slabe
odnose s smučarsko zvezo in kakšne ima sedaj ko je zaenkrat vse ok …;)Poleg tega pa trenira , se odreka ni vse
uživancija…ampak očitno se ji to poplača…;)Tako da če potegnemo črto ..vse je pomembno pri njej …
No tako jaz vidim..
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.