kako stopiti ''bližje k sebi''

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast kako stopiti ''bližje k sebi''

  • Avtor
    Prispevki
  • #21874
    Nataša
    Član

    ozelot wrote: J Ugotavljam pa da me tovrstne okupacije ne zadovoljijo in celo nasprotno. Tuhtam da bi nehal kuhat ker mi vse to jemlje pozornost in zvečer grem spat s slabo vestjo ker mi kar nekaj fali. Koneckoncev kuha lahko vsaka mona.

    Kuha prav res lahko vsaka mona, ampak malo je tistih mon, ki znajo kuhat iz stanja, v katerem energija prosto teče skozi njih. V tem stanju je čisto vse, kar počneš, duhovno, pa naj bo to prekopavanje zemlje ali čiščenje mačjega stranišča. Razpredanja o duhovnosti in vrtenje filmov v glavi, pa naj bodo še tako duhovni, ni nič kaj duhovno, kaže samo na našo ujetost v glavi in pa na duhovni ego, ki se je pripravljen preoblečt, da bi lahko obstal. Tudi za mišljenjem, da moraš zato, da si duhoven, početi nekaj pomembnega, nekaj drugačnega kot drugi, po možnostjo kaj povezanega s pomočjo drugim, stoji naš dragi ego.

    Lepo je če deliš
    #21875
    strelka
    Participant

    ozelot wrote: Jest s prsti ne morem nič poleg tega me pletenje in kvačkanje živcira tako kot vsa ostaala fina dela. Raje bi premetal goro peska kot obrisal prah na polički. Sicer pa zadnje cajte kuhačim s pomočjo drugih…tako da sem malo ustvarjalen. Ugotavljam pa da me tovrstne okupacije ne zadovoljijo in celo nasprotno. Tuhtam da bi nehal kuhat ker mi vse to jemlje pozornost in zvečer grem spat s slabo vestjo ker mi kar nekaj fali. Koneckoncev kuha lahko vsaka mona.

    je poškodba taka , da te tud roke ne ubogajo …?
    Ne razumem pa , kaj ti jemelje pozornost od česa ?
    Jah ..ja , če gledaš tisto gostilno išče šefa …pusti ti mone LOL, tiste je itak igra ….za 50.000Wink al koliko …
    Lepo je če deliš
    #21877
    ozelot
    Participant

    Ja tud roke ne ubogajo. Kuhanje mi jemlje pozornost od opazovanja sveta.

    Ne, ne gledam šefa sem pa sam kuhar izučen in včasih sem res užival v kuhanju. Pravzaprav sej bi še zdej če bi lahko vsaj nož pjel pa narezal kako čebulo ali pa peteršilj,.. tko vodit druge mi pa ne da tistega fitbeka ki bi ga želel. Podobno kot če se sam popraskaš kjer te srbi ali pa te nekdo drug. Ni enako.

    Kar se pa tiče igre mama je mame ni.. sem pa to igro najbrž izpustil ko sem bil majhen. In pa,.. sej mogoče pa ta igra sploh ni tako nedolžna.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #21879
    janko
    Član

    ozelot wrote: Koneckoncev kuha lahko vsaka mona.

    enkrat… eno jesensko soboto, že neki let nazaj…
    me zutri ob ene 9h pokliče ena punca…
    (bom napisal samo pointe, ki bi jih rad povedal)
    -med drugim pove, da se je pravkar zbudila… pa kaj je sanjala… in kako prijetno jutro je videti tko iz postelje skozi okno… tako sveže. (bilo je hladno in megleno…)
    in jes si mislim… jao jao… do 9h je spala… (jaz pa sem tisti dan bil že 2 uri na kufetkih… pokadil 10 cigaret, prelistal novice in čist zna bit, tut kej pizdil čez politiko ali proizvajal kej podobno pametnega v temu primerni družbi)
    -in da bo počasi ustala, naredila jogo in pol da bo šla mal na sprehod, nabrala kej rožic in pol naredila šopek… (jao jao… ker je vse počela umirjeno, počasi, sploh nisem dvomil, da bo ta šopek narejen točno do ene poldneva… in itaq čez 2 dni za na kompost. res produktiven lajf, sem si mislil… jaz pa… sem bil ob 12 h še kar na kofetkih, ki so takrat že dobili okus in temperaturo piva)
    -in potem, da bo malo pospravljala in kuhala kosilo (jao jao… kot, da ne bi bilo hallo pizze ali kej hitrejšega)
    da še mal skrajšam… do večera, ko sva se potem dobila, nisem jaz, pameten za druge, kot sem bil, uspel narediti nič drugega, kot celo popoldne saniral svojo jutranjo produktivnost.
    če še skrajšam…
    ob tej punci sem se naučil… (ali bolje rečeno… mi je pokazala, ker naučil se u bistvu nisem, glede na to, da tudi danes nisem naredil še prav nič, na kar bi bil lahko sam nase ponosen ali bil vesel),
    da je tudi izdelava navadnega šopka en način izražanja sebe. tudi ples, pa čeprav sam, doma ob ogledalu, tudi izdelava kičastega nakita, ali če hočeš… tudi britje nog ali lakiranje nohtov.
    definitivno, pa vse našteto vsaj ni nič manj pametno, kot moje početje, tudi opisano malo prej.
    ali če hočeš… tudi branje nečesa, kar potem ne spraviš v življenje…
    in ja… ob štrikanju…ali kuhanju… kar sicer res lahko počne vsaka mona… je lahko efekta tudi za razvoj zavesti veliko več, kot ob početju česa, kar sicer ne more vsaka mona… npr. zabavat zdolgočasenih kelnarc ali kako drugače nabijanja svoje samopomembnosti…
    maj opinijon seweda… in ta punca mi je pokazala tudi, kako se pogleda drevo, da vidiš, kako pleše…
    mah… sej rajš neham, da je ne bom začel še pogrešat Embarrassed …kar bi bilo tudi manj produktivno ali pametno, kot kej skuhat Embarrassed
    no… kle sem sicer izpustil dejstvo, da ne poznam nobenega možnega dejanja, ki ne bi bilo tudi nujni del procesa osebnega duhovnega razvoja in zato…
    ja, tudi kuhanje je. razen seweda, če nisi taka mona, kot znam biti jaz Cool

    Lepo je če deliš
    #21880
    strelka
    Participant

    ozelot wrote: Ja tud roke ne ubogajo. Kuhanje mi jemlje pozornost od opazovanja sveta.

    Ne, ne gledam šefa sem pa sam kuhar izučen in včasih sem res užival v kuhanju. Pravzaprav sej bi še zdej če bi lahko vsaj nož pjel pa narezal kako čebulo ali pa peteršilj,.. tko vodit druge mi pa ne da tistega fitbeka ki bi ga želel. Podobno kot če se sam popraskaš kjer te srbi ali pa te nekdo drug. Ni enako.

    Kar se pa tiče igre mama je mame ni.. sem pa to igro najbrž izpustil ko sem bil majhen. In pa,.. sej mogoče pa ta igra sploh ni tako nedolžna.

    Veš zakaj sem vprašala, zakaj ti to jemlje
    pozornost?

    Bom razložila kaj je zame pozornost , da ne bo
    nesporazuma , ker lahko da je tukaj govora o drugačni pozornosti ( sicer ne vem
    kakšni ampak ok)

    Po mojih izkušnjah , kar delam zavestno vedno
    delam s pozornostjo.

    Pomeni osredotočenostjo na tisto stvar, ki je
    delam …

    Če nekaj počneš ne moreš, no saj jaz ne, mislit
    zraven na tisoč in sto stvari …

    Seveda se tud zgodi , da misli odtavajo kam
    drugam ampak tisto se precej pozna, pri končnem izdelku.

    Tako da tud kuhanje ( zdaj če se že pogovarjamo
    o kuhanju ) moraš bit pri stvari in pri
    tem nič ne trpi kreativnost …

    In tud si na koncu zadovoljen s tem kar
    si naredil …

    Torej pozornost je zame zavestno delovanje.

    Tisto o igrici mama je tu mame ni ..je itak ne
    razumem , ne vem o čem se gre ..tako da sploh ne upam oz ne bom komentirala.

    Glede ostalega , ker nisem v takem položaju kot ti je brez pomena , da nakladam kaj je duhovno kaj ni …in da te tudi to kar ti drugi pomagajo lahko zadovolji , da si lahko vesel in da v tem uživaš …

    ker jp ne nosim tvojih “čeveljev” nisem v taki situaciji …

    Se pa spomnim ene dodaje po radiju , ko je bilo govora o osebni asistenci invalidov ..

    Pa je bila ena gospa , ki je zelo rada vrtnarila, ampak ni mogla -invalid na vozičku ..

    ampak, ker jo je to veselilo in je sprejela pač da vse ne more sama naredit , pa kljub temu je tisto veseli je imela pomoč …

    in veš kako je z veseljem pripovedovala ..kakšno solato sta s ” pomočnico ” vzgojili …

    Tako da …morda ljudje preveč razmišljamo kako je bilo ..pa premal se spoprimemo s tem kar nam je na voljo …in poltem smo nezadovoljni -trpimo.

    no saj,

    …to se vsem dogaja …

    Smile



    strelka2013-11-10 14:50:44

    Lepo je če deliš
    #21881
    janko
    Član

    sonja savić… igralka in del beograjske skupine umetnikov iz obdobja EKV je enkrat opisala svoj lajf (ki je sicer navzven izgkedal zelo fensi ) nekako takole:
    vsi mislijo, kako sem bila srečna, jaz pa sem bila srečna samo v družbi enako nesrečnih, kot sem bila sama.

    Lepo je če deliš
    #21896
    ozelot
    Participant

    Ja jest imam tudi svoj vrtiček kjer gojim najbolj pekoče paprike na svetu in ful uživam ko jih gledam kako rastejo. Zdaj sem jih preselil noter ker je zunaj mraz in jih imam še bliže kot prej. vrtičkarstvo me veseli in tudi cvetlice pa vse kar je povezano z naravo. Seveda rabim pomoč ampak kupit semena in amerike, zemljo s kitajske in posodice, razna gnojila od nevem kje, pa sadit, zalivat,.. je kar veliko dela če hočeš. Smile

    Kar se tiče pa kuhinje sem pa pistaš presne veganske hrane in sokov in ko kuham uporabljam razne termične postopke, pa materiale kot so sir, jajca, mleko,… in to je v navzkriž z mano. Vračam se na stara pota in mi ni všeč. Porabil sem 20 let ali več svojega časa za ugotavljanje kaj je hrana in zakaj se sploh je hrano in sem nekako bil blizu cilja tej ugotovitvi in ta cilj ni v kuhanju hrane kot nekemu ustvarjanju in trošenju prostega časa. Kuhanje nebi smelo biti umetnost ampak bi moralo biti namenjeno in posvečeno pripravi živil za vnos v telo in izkazovanje spoštovanja telesu in duhu.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.