kako stopiti ''bližje k sebi''
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › kako stopiti ''bližje k sebi''
- This topic has 265 odgovorov, 15 glasov, and was last updated 9 years nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
28. 9. 2012 ob 21:29 #16699strelkaParticipant
Ko nisem čist pri sebi ..se pa res vprašam , kaj hudira ljudi žene …da se sprašujeo take bleseve zadeve ..
kako priti k sebi…potem se pa istočasno pridem do logičnega zaključka… logično v normali “absolutno” niso pri sebi….Avatar je tebi kdaj kdo rekel , da preveč razmišljaš …?Saj ne , da je kaj narobe ..samo očitno imajo -mo taki ljudeki zaradi tega težave …, ko se začenjo take bolj “duhovne” zadeve.ker gre vse navzkriž….strelka2012-09-28 21:35:55
11. 11. 2012 ob 15:20 #17334AVATARČlanOh kako pljuča lahko bolijo
ko polnega vdiha si želijo,
A glava ne pusti,
ker preveč z vzorci se mudi..
Zgodovina, kultura in pripovedovanja …Polni smo vsi tega sranja.
Kako uspešno in pravično živet,
da tesnoba ne uniči pogled na svet..Kdo umislil si je čas?
Kdo izdal prepovedi je na glas?
Zakone ki omejujejo, in dušijo
ter kršenja, ki koj hitro te med volkovi krivde prebudijo..
Ki skelijo, ki bolijo in te žro,
da v odsevu sebe ogledala vidiš le temo.A na koncu vse na tebi je..
Koliko pustiš se, koliko ne..
Koliko se bojiš, koliko dreveniš.Koliko zboliš..
Koliko zmagaš nad njimi in seboj
in v kakšni množini spiješ ta njihov napoj..In kaj je cilj tega potovanja?
Z žrtvovanjem hodit čez puščave,
ko za sipino smejijo se ti zelene poljane?
Stati hrabro in pokončno za druge
in pozabiti na sanje svoje ljube?Ne! Dovolj tega je garanja!
Dovolj brezsrčnega potovanja!
Hodi tam kjer paše ti,
kjer odpirajo se um, srce, oči.Ne dovoli svetu, da te gane,
da zareže ti globoke rane.
Daj si duška, živi polno
da srce bo srečno, voljno.Ker le tako na klopci jeseni
premleval boš pretekle dni
in iskrile se ti bodo oči,
Ter še enkrat enako življenje z velikim DA, izbral bi.13. 10. 2013 ob 9:34 #21463glasParticipantZelo dobro tudi Moojiji zna voditi “k sebi”..
Oziroma opusuje postopek kako se kočuje jaz (ego) ali kako poteka postopek od deidentifikacije z lažnim jazom (v umu) in se tako počasi bližaš s samim sabo:
”There is some attachment to identity and there’s a fear that the identity one day will be finished, and that this will be the end of you. You think that you’re alive only when Consciousness is functioning, but you are not alive in the cognitive state only.
Something knows activity and absence of activity. Something watches activity and rest, and it’s here right know. Even the very searching for It is observed in It and by It.”
”Obstaja naša navezanost na identiteto in tako obstaja tudi strah da bo ta identiteta en dan doživela konec in da bo to konec tebe. Ti misliš, da si živ edino takrat ko je tvoja Zavest v delujočem stanju in da nisi živ v spoznavnem(mirujočem) stanju.
Nekaj “je” v dejavnosti in v odsotnosti dejavnosti. Nekaj gleda dejavnost in tudi mirovanje, in TO je tukaj tudi prav sedaj. Celo naša želja po Temu in naše zavestno iskanje Tega je opazovano v Njem in z Njim..”
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
13. 10. 2013 ob 18:17 #21467strelkaParticipantsamo glas …ne gre nekaj na silo …
ker eni to na silo delajo …marsikdo tega ni prinesel …in je odplaval …oz se mu je zmešal …sicer pa …kako veš , da to kar si sedaj nitvoja identiteta ..da je pa to lažna identiteta …No ja …duhovni nauk je nekaj …jaz tud lahko marsikaj rečem ..je pa res no ..jaz nisem duhovna avtoritetastrelka2013-10-13 18:18:26
14. 10. 2013 ob 9:06 #21472glasParticipantstrelka wrote:
samo glas …ne gre nekaj na silo …
ker eni to na silo delajo …marsikdo tega ni prinesel …in je odplaval …oz se mu je zmešal …sicer pa …kako veš , da to kar si sedaj nitvoja identiteta ..da je pa to lažna identiteta …No ja …duhovni nauk je nekaj …jaz tud lahko marsikaj rečem ..je pa res no ..jaz nisem duhovna avtoritetaSaj na silo (to zgoraj) tudi ne bi to šlo.. Se dogaja potem edino mentalno premlevanje..
Tako da ni strahu.
Je pa fina zadeva, za nekoga, ki je pripravljen..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
14. 10. 2013 ob 9:16 #21473strelkaParticipantglas wrote:
samo glas …ne gre nekaj na silo …
ker eni to na silo delajo …marsikdo tega ni prinesel …in je odplaval …oz se mu je zmešal …sicer pa …kako veš , da to kar si sedaj nitvoja identiteta ..da je pa to lažna identiteta …No ja …duhovni nauk je nekaj …jaz tud lahko marsikaj rečem ..je pa res no ..jaz nisem duhovna avtoritetaSaj na silo (to zgoraj) tudi ne bi to šlo.. Se dogaja potem edino mentalno premlevanje..
Tako da ni strahu.
Je pa fina zadeva, za nekoga, ki je pripravljen..
ne razumem .ne tako in ne drugače …kaj si s tem želel povedat ?Ja itak …jaz npr. poznam osebo …ki zelo menja identiteto …no sedaj je kakor toliko uredu in je to kar je ..včasih je pa tud čist nekaj drugega..ampak to zavestno …in kaj sploh je identiteta ..?ponavadi …se zgodi en šok ..strelka2013-10-14 09:17:22
4. 11. 2013 ob 19:12 #21771ozelotParticipantKlele bom legel in pustil nekaj dlake
Torej..kako naj začnem. … N poti v Brazilijo sem začel nekako z nekim novim pogledom opazovati dogajanje. Dogajanje realnosti se mi je začelo zdeti kar nekako matematično čeprav mi matematika ne leži lih pri srcu.
Na letališču sem čakal ker tam se lahko veliko čaka….
Aha že dolgovezim ker ne najdem pravih besed za zagon.OK. Sedim na vozičku in ker nisem imel kaj početi sem zaprl oči in meditiral tam v đumbusu kjer folk šiba sem ter tja. Fajn sem se počutil ko sem videl kako zlahka se odklopim od sveta. Potem sem nek trenutek odprl oči in videl recimo več kot 100 ljudi ki z vseh strani hitijo v vseh smereh. Zaprem oči nazaj in jih ponovno odprem. Vidim spet več kot sto ljudi ki se pojavijo od nikoder in grejo nikamor. To so bili dugi ljudje kot prvo rundo. Še večkrat sem tako ponovil in vsakič so se pojavili novi ljudje v moji realnosti.
To je povsem OK za normalnega človeka. Pač ljudje grejo in pridejo…seveda vedno novi če smo na letališču. Ampak moje dojemanje ni bilo čisto običajno. Zdelo se je kot da ti ljudje dokler sem imel zaprte oči sploh niso obstajali in ko sem oči ponovno zaprl ne obstajajo več. (vsaj v moji realnosti) Enostavno sem z odprjem oči povzročil sliko-realnost in jo s zaprtjem prekinil. To početje mi je postalo zabavno in opazoval sem pravzaprav sam sebe kaj povzročam…kako realnost kreiram in kako jo ugašam. Buh se usmil kako dojemanje sveta . Ljudje ki so se nekoč rodili, bili otroci, se ljubili, kregali, učili, trpeli,.. (česar se jest sploh nisem zavedal) so se kar naenkrat znašli na mojem platnu in ko so odšli se spet ne zavedam da ljubijo, sovražijo, so v skrbeh, upajo, so lačni, srečni… Jest sem dojel le sliko ki je trajala okrog sekundo ko sem imel odprte oči. ..
V resnici to da so ljubili, sovražili, bili veseli,.. sem si domislil pozneje in pravzaprav raztegnil realnost iz slike na letališču v neko namišljeno zgodovino in prihodnost. Pravzaprav sem mnenja da pred tem mojim videnjem na letališču sploh niso obstajali ampak si hočem nekako to njihovo prisotnost razložiti na nek konvencionalen način s tem da si izmišljam njihove zgodbe.
Zakaj to pišem.
Pravkar sem spet imel en tak film. Zaslišim eno precej glasno žensko ki velikokrat kriči tjavendan. In vedno ko se to zgodi se pojavi druga ženska ki ji kontrira. Ta druga ženska se pojavi od nikoder. Enostavno znajde se v tisti realnosti in tuli naprej. To mi da mislit… kako je mogoče da se mi sploh prva pojavi in vedno še druga. To opazovati je prav zabavno. Enostavno pride ženska iz WCja čeprav se sekundo prej nihče ni zavedal da je WC sploh tam, in začne tuliti na prvo katere se tudi nihče ni zavedal dokler ni začela vpiti.. Nihče temu ni posvečal pozornosti kar je isto.
Kam me tako dojemanje pelje? Včasih bi me na grmado,..kasneje v Idrijo… je še kaka druga destinacija možna?
ozelot2013-11-04 19:29:47
Vedno znova vse po starem
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.