Interakcija je bistvo vsega

[snowcat :)]

tadej pretner wrote:
V grobem ja, če pa gremo nekoliko globljem izpade, da je poslanstvo in še marsikaj zapisano v t.i. Svetlobnem telesu, duša pa se tega zaveta v meri, v kakršni ima svetlobno telo integrirano vase.

V knjigi Integrirana osebnost sem jo opredelil takole:
V kontekstu človeka govorimo o duši kot razvijajoči se nesmrtni biti, ki preživi smrt fizičnega telesa. Zori lahko le prek izkušanja materialnega sveta, za svoj razvoj pa potrebuje fizično telo, skozi katerega se v materialni realnosti izraža. Zato se vedno znova ponovno inkarnira v fizično realnost. Seveda je na mestu vprašanje, kakšen je končni cilj duše oziroma kolikokrat se nove in nove inkarnacije ponovijo?

Model tega, k čemur skozi razvoj v različnih inkarnacijah teži duša, je otrokova percepcija v prvem letu in pol življenja, skozi katero doživlja svet kot popolno strukturirano celoto, v kateri je vse povezano, del te celote pa je tudi sam. Ko se začne sebe zavedati kot individualnega bitja, ta občutek povezanosti in pripadnosti celoti izgubi in končni cilj duše, inkarnirane v njem je pravzaprav ta, da skozi izkušanje materialnega sveta ponovno pride do občutka takšne povezanosti in pripadnosti celoti

Zaenkrat sicer v neposrednem smislu obstoja duše še ni dokazala, dokazala pa je, da je človekov um tako kompleksen, da ga ne morejo proizvajati možgani in da lahko deluje neodvisno od možganov. Kaže torej, da uporablja možgane zgolj kot orodje, skozi katero razodeva misli. Za razliko od večine ljudi, so rastline in živali veliko bolj prisotne v sedanjem trenutku. Večina živali povezano diha in ohrani aktivne instinkte, katere pri človeku, skupaj z intuicijo, prekrije lažni jaz, tako da v največji meri ne ravnamo instinktivno ali intuitivno, ampak naučeno. V potencialu pa imamo bistveno večjo zavestnost od rastlin in živali; treba se je le deidentificirati od polj, ki tvorijo lažni jaz in priti do nje. To nas vodi v spontanost in energijsko pretočnost.

Interakcija je bistvo vsega. Interakcija je pa motor kavzalnosti. Vsaka aktivnost ima vpliv na svet na vseh nivoji poznanih in nepoznanih. V svetu flore, favne, v makro in mikro merilu (atomi do plantov, mikrobi do živali, …..). Koncept enosti je približek. Vse aktivnosti imajo posledico. Do interakcije prihaja povsod in ves čas. Vsako živo bitje ima sposobnost zaznavanja in prilagajanja. Človek pa ima dodatno sposobnost, da vztraja v neugodnih okoliščinah. Posledično pa poteka njegova interakcija in posledično vpliv. Ta vpliv pa poznamo pod različnimi imeni – prekletstvo, entitete, karma, programi, polja, nesreče, bolezen, …. Če poenostavim, zkratka OKUŽBA je ta prava beseda, za vse to. Okužba, ki se nese iz roda v rod, od človeka do človeka, od živega bitja do živega bitja.

Gledam našega psa, ki ni prevezan. Cel dan ima možnost, da gre proč. In ne gre, ostaja.
Razlika med našim psom in človekom, pa je, da človek LAHKO gre in si USTVARI sam pogoje, za življenje po svoji meri. Človek ima sposobnost realizacije idej. Zaradi te sposobnosti in dejstva interakcije, je nastal koncept enosti.

Naj bi potreba po celovitosti izhajala iz izgube celovitosti. Naj bi potreba po celovitosti bila gonilo/cilj. Res ?? Enost ali biti celovit (del celovitosti) je koncept, ki ima dejansko samo eno sporočilo. In to je obstoj interakcije in kavzalnosti. Vse, ki so napisali verski sistemi se vrti okrog interakcije in kavzalnosti. Zato ker človek ne vidi vse premike, ki so posledica (valovanje misli, namere, čustev, besed, ….) so si izmislili zgodbice za ,,otroke,, skupaj s sistemom kaznovanja in nagrade, da obdržijo potrebno nivo pozornosti. Nekje v ,,začetku,, je bilo ciljem, da se OKUŽBA ne širi.

Ali obstaja duša ali ne, dejansko sploh ni pomembno. Ali se duša razvija ali ne, ali obstaja namen življenja ali ne, ali se vesolje širi ali manjša, sploh ni pomembno, ni bistveno. Ali vemo kako planeti dločajo naše življenje, našo energijo, …ni pomembno.

Fora pa je v tem, da vsak posameznik mora ugotoviti sam za se ZDAJ in TUKAJ in edino na ta način resnično narediti kakšen premik. Sploh ni potrebno, da človek pozna vsa ta navodila, vidna in nevidna znanja. Narava teži k ravnovesju – torej notranjemu miru in posledično zdravju in zdravim odnosom. Kadar človek pride do ZAVEDANJA, da je del te interakcije in kavzalnosti, pride SPONTAN odnos do OGOVORNOSTI in DELOVANJA. Ali človek lahko ve, da je tako ? Lahko, ves čas in povsod. Njegova čustva so absolutno vodilo. Njegova sposobnost realizacije misli in sposobnost zavedanja se interakcije in kavzalnosti, pa mu dajata absolutno odgovornost, za svoje aktivnosti (na vseh nivojih). Odgovornost pa vsebinsko pomeni ,,dobiti nazaj,, Ni možnosti, da bi človek padel ven iz kola interakcije in kavzalnosti.

snowcat

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Skozi življenje človek nabira prtljago. Ciljem je, da postane pešec nazaj. Svoboden v gibanju. Kaj pa si do takrat ?? Hm, če vzamemo extremni primer – voznik kamiona s prikolico. Vsakič kadar se ,,premikaš,, rabiš ogromno energije (goriva), moraš komunicirati s okoljem (a ste gdaj probali obrniti kamion na parkirišču ??), da ne pride do poškodbe kaminona in da prideš na cilj. Večji kamion je, več goriva in več interakcije je potrebno. Razsvetljen je tisti, ki hodi peš.

Interakcija je toliko pogosta, večja je gostota delcov v interakciji, temu pa sledijo posledice. To je kjučno dejstvo.

Informacije. Danes imamo na voljo vse, ki človek misli, da rabi. Dobi info, hitro ga razume, hitro ga uporabi, hitro ga širi. Kaj se zgodi ?? Poznate igrico telefon. Otroci se postavijo v krog in reče eden na začetku v uho in potem šepetajo naprej, da zadnji pove, kaj je bilo prvo rečeno. NIKOLI ni isto. Rečejo, da človek bi moral iskati svojega učitelja, kadar je pripravljen, da mojster pride do njega. Kaj pomeni ,,biti pripravljen,, ?? Predstavi si, da si prepričan, da rabiš neko učenje, znanje, informacije in da moraš preplaziti Himalaje. Če imaš skrito agendo, bo prišla na plan. Jeza in maščevanje in zamere rabijo toliko energije, da preživijo in če ti rabiš energijo, da plaziš čes Himalaje, telo vrže ven blokade energije….Tako jaz to začnjam rozumet. Mojster reče ,,samo stoji kot drvo,, in nič ne razlaga. Osebna namera in izkušnja spremembe sta ključne. Potem sledi razlaga.

Interakcija samega s sabo….vse tehnike, ki ponujajo hitro rešitev, so rezultat igrice telefon.

snowcat

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Interakcija / odnosi / kreativnost

En dan se znajdem s mojim sinom v situaciji…je za narediti in njegova reakcije je ,,ne bom, me ne zanima, mi ni pomembno, je dolgočasno, …,, Govorimo o klasični sceni na tema domačih nalog in šolskih obveznosti. Mora bit in kaj zdaj ?? Uporabo klasičnih sredstev iz naslova pozicije moči sem že odvrgla, zato ker ne dajajo dolgotrajnih rezultatov in ,,lomijo,, človeka. Znašla sem se v situaciji, da staro ne deluje in novega ni še. Naslednji dan grem v službo in vidim vso to high-teh tehnologijo (delam avto industriji) s globokim občutkom zamrznjenosti v srcu. Tisto ki mi je okolica ponujala, mi ni pomagalo, da dobim idejo.

V službi cca 2 leti nazaj, smo imeli delavnice na ,,Teorijo izbire,, od William Glasserja. Predavateljica je takrat izjavila, da šele kadar smo postavljeni v brezizhodno situacijo, začnemo uporabljati kreativnost s namenom iskanja rešitve. Stojim na terasi in kadim, zamrznjena, brez trenutne ideje rešitve in se spomnim tega stavka. Istočasno še toliko več se pričnem zavedati, da sposobnost kreativnosti je zašla na narobe pot. Kreativnost je bila zamenjana s manifestacijo idej, v materialnem svetu in to je postalo vrlina.

Darwinova teorija ponuja rešitev in ta je iz pozicije moči. Istočasno pa omenja inteligenco. Sprednji del možganov se razvija primerno okolici. Tam je naša socialnost. Naša sposobnost preživetja v družbi. Večja je skupnost, bolj kompleksna je naša sposobnost preživetja. Reakcija. To je teorija reakcije. Človek se prilagaja. Tako preživi.

Glede na to, da smo na tem forumu, je jasno, da že ,,vemo,, da ni tako. Človek kreira svojo realnost. Kam pa je usmerjena kreativnost ?? Nastavi drugo lice….ne poslužuj se istemu sredstvu reševanja konfliktov in obrnjen pogled prepreči dodajanje energije. Takrat kadar iščemo nenasilno konstruktivno rešitev (tudi če to pomeni, da se odselimo) smo kreatorji. Takrat črpamo iz našega bazena naših naravnih darov.

Že drugič v življenju se mi je zgodilo, da sicer sem v sobi, imam toplo vodo, naslov na izkaznici, hladilnik, ….istočasno pa jasen občutek golote in brez ,,moči,, v smislu, da vse to mi dejansko ne ponuja varnosti. Zato ker, kaj je varnost ?? Varnost je občutek, kateri izhaja iz noter, občutek, da obstajajo rešitve in da človek ima sposobnost jih poiskati in uporabiti in da s tem, kreira pogoje za zdrave odnose. To je edina trajna kvaliteta do zadnjega diha na tem planetu.

Par dni nazaj sem se zbudila sredini noči iz nočne more…sedim v avtu in okrog je gosta megla, zavedam se, da nič ne vidim, avto se premika, jaz iščem luči, …panika….očitno rabim boljše avto s boljšimi lučmi. Res ??

snowcat

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

INTERAKCIJA / OPROSTI MI / ZAVEDANJE SE

Ho*onopono je fascinantna zadeva, ki mi je dala zelo misliti. Zakaj to deluje na fantomu (si predstavljamo tega človeka) ?? Kaj se dejansko zgodi ?? Ze začetka človek nekako čuti občutek krivde in na ta štarta. Ima potrebo se znebiti tega občutka. S časoma, potekoma procesa, pa se začne zavedati zelo konkretno in zelo fizično svojih dejanj, posveti jim pozornost, nekako jih ,,vidi,, Gleda sam v sebe. Takrat se dejansko opravičuje sam sebi. Fantom je samo trigger. Je to priznanje in sprejetje samega sebe s plus in minus, sprejetje možnosti delati napake in sam sebi človek to dovoli, preko sprejetja teh napak. Posledično se sprosti ta vibracija občutka krivde, zavedanje se se razlije po telesu in se spremeni vibracija. Zato se spremeni odnos, ki se da opažati v 3D svetu, do triggerja in triggerja do človeka (če je še živ).
Ali se res spremeni fantom ali se spremeni naše gledanje ? Ali je fantom ta človek ? Ali preko fantoma vidimo notranjo bit tega človeka ? Fantom je isti, isto oddaja to odpuščanje, ljubezen in razumevanje, samo mi to ne vidimo, naš občutek krivde riše drugo sliko. Slika sama se ne spremeni, spremeni se naše videnje slike, kot da bi dvignili zaveso.
Zelo težko je delati brez fantomov, sam na sebi. Človek ne vidi sam v sebe.

snowcat

Lepo je če deliš

[glas]

snowcat :) wrote:
Ho*onopono je fascinantna zadeva, ki mi je dala zelo misliti. Zakaj to deluje na fantomu (si predstavljamo tega človeka) ?? Kaj se dejansko zgodi ?? Ze začetka človek nekako čuti občutek krivde in na ta štarta. Ima potrebo se znebiti tega občutka. S časoma, potekoma procesa, pa se začne zavedati zelo konkretno in zelo fizično svojih dejanj, posveti jim pozornost, nekako jih ,,vidi,, Gleda sam v sebe. Takrat se dejansko opravičuje sam sebi. Fantom je samo trigger. Je to priznanje in sprejetje samega sebe s plus in minus, sprejetje možnosti delati napake in sam sebi človek to dovoli, preko sprejetja teh napak. Posledično se sprosti ta vibracija občutka krivde, zavedanje se se razlije po telesu in se spremeni vibracija. Zato se spremeni odnos, ki se da opažati v 3D svetu, do triggerja in triggerja do človeka (če je še živ).

Sem parkrat samo slišal, da obstaja hoponopono.. ne vem kaj to je.. ampak pač pristop fantom ali drugi podobni pristopi so koristni, ko se nam je v delu življenja, kjer nismo bili dovolj zavestni (ali prisotni) in smo skasirali mnogo energetskih neravnovesij in blokad (pač klasično otroštvo/adolescenca..), in je seveda naknadno zelo koristno izvajati takšne ali drugačne pristope, ki delujejo in pospešuje aktiviranje teh zastalih gmot in nato ponovno drezanje v ista stanja, da ponovimo preteklo izkušnjo in jo nato izkusimo z našo novo ”bolj pravo” energetsko reakcijo, kot nam je to uspelo v preteklosti..

snowcat :) wrote: Ali se res spremeni fantom ali se spremeni naše gledanje ? Ali je fantom ta človek ? Ali preko fantoma vidimo notranjo bit tega človeka ? Fantom je isti, isto oddaja to odpuščanje, ljubezen in razumevanje, samo mi to ne vidimo, naš občutek krivde riše drugo sliko. Slika sama se ne spremeni, spremeni se naše videnje slike, kot da bi dvignili zaveso.

NAŠE GLEDANJE je tako močno, da če se to spremeni, se dejasnko dojema kot da se spremeni vse okrog nas.. Fantom itak, jaz imam izkušnjo, da se spreminjajo celo pravi 3D manifestirani ljudje.. In to izrazito.. Če opišem.. Delno se spremenijo zaradi tega ker se spremeni tvoj pogled (ko snameš očala je vse dugače), delno pa se spremenijo tudi zato, ker mi v sebi dosežemo neko energetsko spremembo in oseba, nato nas v interakciji dojema drugače kot poprej, in ker ne zazanava več nekih stvari prinas, tudi dejansko drugače reagira in se obnaša do nas drugače, tako da sprememba je obojestranska.. Če je pri fantomu isto pa ne vem.. Tam gre tudi za naše ideje zraven in se fantom lahko spremeni tudi zato, ker bi mi radi, da je drugačen in tako lahko tudi izsilimo potrditev, da nam je proces res uspel..

snowcat :) wrote: Zelo težko je delati brez fantomov, sam na sebi. Človek ne vidi sam v sebe.

Če dobro razumeš mehanizme ogledal, lahko delaš na šebi tudi preko direktnih odnosov s soljudmi.. Saj vsi ti kažejo le to in tisto v tebi.. In tudi vsi pristopi ali procesi zavestnosti, postopki pravilnega zavestnega dihanja, meditacije ali učenja pravega energetskega ravnoesja v sebi; so dejansko zato, da se na prvi fazi učenja jih naučiš, nato se jih učiš vzdrževati malo dlje (kot le v seansi), nato pa vsa ta stanja začneš vnašati v vsakdan.. toraj nek ultimativni cilj je da je dan tvoja meditacija, da živiš ves čas svoj proces prisotnosti in to pomeni da tudi ta ”fantom” postane vsak, ki ga srečaš in ne rabiš naknadno priklicevati situacij, ampak skozi in venomer delaš le na sedanji izkušnji.. in se tako mojstriš na bolj direkten način.. je pa to zelo intenzivno!, tako da je res treba prej močno sidro si ustvariti ali drugače povedano, os sveta utelešati,.. Nato pa poskušati malo po malo vstopati v take in drugačne življenske situacije na ta (duhoven) način, da vidiš če zmoreš obstati v njih v tem odprtem stanju in ohraniti izvorno ravnovesje, vzdrževati meditativno vibro.. brez da bi vklapljal te klasične načine obramb, ki jih pozna tvoja osebnost..
Če tako delaš na sebi, imaš imaš skozi delo, še preveč..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[snowcat :)]

glas wrote: …. mehanizme ogledal, ….

Zadevo s ogledali sem prebrala. Jaz razumevanje sveta ,,ogledala,, sem doujela čes verbalno kommunikacijo. Enkrat mi je ena moja prijateljica rekla ,,vsak nasvet, ki dajaš, prvo poglej, ali ga ne rabiš ti sama,, ….zvenelo je logično in nekako nisem se s tem posebej ubadala….dogajanja v zadnjem času pa so priklicali ta spomin in velja 100%. Vse, poudarjam, vse, ki človek izreče, dejansko govori sam sebi. Več in več govori o eni zadevi DRUGIM, toliko MANJ se je zaveda PRI SEBI.
Stavek ,,a te je nekdo vprašal ??,, je dobil prav drugo ,,težo,,

snowcat

Lepo je če deliš

[AVATAR]

snowcat wrote: Ali obstaja duša ali ne, dejansko sploh ni pomembno. Ali se duša razvija ali ne, ali obstaja namen življenja ali ne, ali se vesolje širi ali manjša, sploh ni pomembno, ni bistveno. Ali vemo kako planeti dločajo naše življenje, našo energijo, …ni pomembno.

Mislim, da nič ni pomembno, skozi mojo percepcijo življenje nima nobenega smisla, vse ostalo je samo besedičenje, ocean besed.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki