Filmi z duhovno tematiko
- This topic has 142 odgovorov, 27 glasov, and was last updated 7 years, 7 months nazaj by
.
-
tadej pretner wrote: In če človek to šteka, je jasno, da je VSAKA zaznava subjektivna, pa greš lahko še tako globoko v meditacijo. Intuicija VEDNO deluje na osnovi našega znanja in prepričanj. Ker so bila znanja mistikov različnih tradicij različna, so intuitivno dobivali informacije, ki so si pogosto navzkriž, včasih pa tudi nesmiselne (reinkarnacija na raven živali). In kam pridemo na koncu – na moj stavek, ob katerega se je Vesna spotaknila – Ni druge, kot da v skladu s svojimi prepričanji preprosto izberemo, kateremu mistiku bomo verjeli, in ker smo izbrali na bazi naučene osnove, ki nam je bila blizu, nam potem intuicija “potrjuje”, da smo izbrali prav, tako, da smo prepričani, da “vemo”. PA je to običajno zelo daleč od objektivne resnice.
Po katerem ključu torej “objektivno” izbrati, kateri mistik je pravi?Ni treba odgovoriti na zadnje vprašanje.
Zdravo, Tadej!Da ne bi obviselo v zraku toliko nerazumljenega, bom poskusila razložit smisel mojih pisanj še z eno primerjavo. Po lastnem razumevanju sem tu nekje razložila, kaj pomeni objektivna in kaj subjektivna zaznava. Brez da zaidemo v strukturo materije (ki je v bistvu energija, pa zdaj ne govorimo o tem!), se bomo vsi strinjali, da s fizičnimi čutili začutimo zunanji svet enako: Za vse je hiša hiša in vrt je vrt. Ja, saj vsakdo zaznava subjektivno, ampak to ne pomeni, da bo hiši rekel travnik in drevesu stolpnica! Točno takšno realnost sem imela v mislih. Ker jo vidimo zunaj, ji rečemo objektivni svet, ne subjektivni.Ko zunanji nosilec zavesti odpade, prevzame vlogo nosilca naslednje finosnovno telo, za stopničko finejše od prejšnjega. Pa še eno, pa še eno… Od kod nam ta finosnovna telesa? Iz materije te-iste finosnovne ravni. Kar pomeni, da smo tudi tukaj s telesom recimo etrske vibracije v etrskem svetu. Kar je zunaj telesa, nam predstavlja objektivni svet. Kar je znotraj telesa, ki je trenutno nosilec zavesti, nam predstavlja subjektivni svet. To je vsa umetnost.Tu je zdaj problem, a ne, ker ene teorije subtilna telesa upoštevajo, druge teorije ne govorijo o tem na tak način, tretje jih zanikajo. Povrhu vsega je VSAKA zaznava subjektivna. Če sem prav razumela, s subjektivno zaznavo oblikujemo zunanji svet. (Jaz sicer trdim, da notranjega). Za tistega, ki se ne zaveda lastnih subtilnih teles, zanj pač ne obstajajo. In tudi tisti, ki se jih zaveda, je to zanj le teorija. Kaj pa čakre? Vemo, da so to energijski vrtinci v etrskem telesu. Zato vemo, ker smo sledili zemljevidom predhodnikov in za povrhu še sami preizkusili, kaj in kako stvar deluje. Ker je vsaka zaznava subjektivna, potemtakem za veliko ljudi velja, da sploh nimajo čaker. Tisti, ki jih zaznavamo, smo le verjeli nekemu mistiku, in zdaj smo prepričani, da vemo. Kar je daleč od objektivne resnice. Pa naj bo tako.
Vesna wrote:
Zdravo, Tadej!Da ne bi obviselo v zraku toliko nerazumljenega, bom poskusila razložit smisel mojih pisanj še z eno primerjavo. Po lastnem razumevanju sem tu nekje razložila, kaj pomeni objektivna in kaj subjektivna zaznava. Brez da zaidemo v strukturo materije (ki je v bistvu energija, pa zdaj ne govorimo o tem!), se bomo vsi strinjali, da s fizičnimi čutili začutimo zunanji svet enako: Za vse je hiša hiša in vrt je vrt. Ja, saj vsakdo zaznava subjektivno, ampak to ne pomeni, da bo hiši rekel travnik in drevesu stolpnica! Točno takšno realnost sem imela v mislih. Ker jo vidimo zunaj, ji rečemo objektivni svet, ne subjektivni.Ko zunanji nosilec zavesti odpade, prevzame vlogo nosilca naslednje
finosnovno telo, za stopničko finejše od prejšnjega. Pa še eno, pa še
eno… Od kod nam ta finosnovna telesa? Iz materije te-iste finosnovne
ravni. Kar pomeni, da smo tudi tukaj s telesom recimo etrske vibracije
v etrskem svetu. Kar je zunaj telesa, nam predstavlja objektivni svet.
Kar je znotraj telesa, ki je trenutno nosilec zavesti, nam predstavlja
subjektivni svet. To je vsa umetnost.Vesna poenostavljaš. V neki drugi temi sem pojasnil, da je naše doživljanje realnosti odvisno od naših čustveno-miselnih odzivnih modelov, sem pa seveda sodijo tudi odnosi, ki jih izgrajujemo s specifičnimi okolji in s tem okoljem pripadajočimi subjekti in objekti. To velja za pojme, objekte in subjekte. Primeri:
– ljubezen lahko nekdo prepozna kot nekaj čudovitega, nekdo drug, ki ima recimo za sabo ravno partnerski brodolom, pa kot nekaj groznega.
– Istega človeka doživljaš povsem drugače takrat, ko ga ljubiš, kot takrat, ko te je dal na čevelj-
– Hišo, v kateri smo živeli (dom) doživljamo drugače,. če smo imeli otroštvo srečno in spet drugače, če je bilo vir naših čustvenih ran.In na kaj ser je sedaj zreduciralo tvoje objektivno zunanje okolje? Očitno zgolj na oblike!
Vesna wrote:
Tu je zdaj problem, a ne, ker ene teorije subtilna telesa upoštevajo, druge teorije ne govorijo o tem na tak način, tretje jih zanikajo. Povrhu vsega je VSAKA zaznava subjektivna. Če sem prav razumela, s subjektivno zaznavo oblikujemo zunanji svet. (Jaz sicer trdim, da notranjega). Za tistega, ki se ne zaveda lastnih subtilnih teles, zanj pač ne obstajajo. In tudi tisti, ki se jih zaveda, je to zanj le teorija. Kaj pa čakre? Vemo, da so to energijski vrtinci v etrskem telesu. Zato vemo, ker smo sledili zemljevidom predhodnikov in za povrhu še sami preizkusili, kaj in kako stvar deluje. Ker je vsaka zaznava subjektivna, potemtakem za veliko ljudi velja, da sploh nimajo čaker. Tisti, ki jih zaznavamo, smo le verjeli nekemu mistiku, in zdaj smo prepričani, da vemo. Kar je daleč od objektivne resnice. Pa naj bo tako.Precej je treba paziti, da ne mešamo jabolk in hrušk. Iz zgornjega primera vidiš, da različno doživljamo že fizično realnost, na finosnovnih ravneh pa je še težje. Na teh ravneh pogosto najdemo tisto, kar pričakujemo, da bomo našli. Primer: Pred leti so v Nemčiji naredili poskus, v katerega so vključili skupino radiestezistov. Z magnetometri sp najprej premerili nek travnik in ugotovili, da tam ni nikakršnih nenormalnih sevanj. Nato so tja pripeljali skupino radiestezistov in jim rekli, da bodo na travniku našli sevanje vodnega doka. Vsi so ga “našli”, čeprav ga ni bilo.
Ampak vseeno še nekako gre, ko raziskujemo nekaj, kar je del nas. Glede čaker dejansko še danes marsikdo misli, da so zgolj psihološki konstrukt, podoben kabalističnemu drevesu življenja. Vendar je
dr. Hiroshi Motoyama izumil tako instrument za zaznavo čaker, kot tudi instrument za merjenje energijskega pretoka skozi nadije in telesne organe, ki jih posamezni nadiji oskrbujejo z energijo.
Obstoj čaker je na nekoliko drugačen način dokazala tudi kineziologinja Valerie Hunt (UCLA, ZDA). Pri svojih raziskavah si je pomagala z elektromiografično opremo (EMG) in nekaterimi drugimi instrumenti. Vitalno energijo testiranca so stimulirali z globinsko mišično masažo (rolfing), elektrode EMGja pa so mu z namenom, da mišična aktivnost ne bi motila zaznave vitalne energije, namestili na področja čaker, kjer je tovrstna aktivnost minimalna (sedma čakra, šesta čakra, grlo, srce …). V pomoč jim je bila tudi intuitivna bralka avre Rosalyn Bruyere, ki je poročala, kakšne barve vidi ob posameznih fazah aktivacije čaker, katere je registriral tudi EMG. Ugotovili so, da se je pri vsaki barvi, ki jo je zaznala Rosalyn, EMG odzval na specifičen in ponovljiv način.Če primerjamo znanstvene izsledke z “duhovnimi” videnji, lahko dejansko razmeroma objektivno definiramo bazo našega znanja, katero bo potem nadgrajevala intuicija. Precej bolj objektivno, kot če nekomu zgolj verjamemo po občutku, ali ker ga spoštujemo. Sam ti se svojega držiš kot pijanec plota in ne komentiraš stvari, ki jih v zvezi s tvojimi prepričanji izpostavim (recimo, da je prek instrumenta za opazovanje avre videti, da astralno telo ob smrti razpade, ali recimo to, da so Indijski razsvetljenci skovali absurdno teorijo o možnosti reinkarnacije na živalsko raven).
In zato, ker imamo že pri zaznavah, ki se nanašajo na aktualno inkarnacijo in aktualno življenje “toliko težav”, se mi zdi absurdno, da s takšno gotovostjo pišeš nekatere stvari, ki segajo celo prek okvira aktualne inkarnacije. V temi, kjer smo se o temle začeli pogovarjati, si recimo v podrobnostih opisovala, kaj se dogaja po smrti, kaj se dogaja v posameznem telesu, koliko časa … In sedaj pomisli – so takšni opisi lahko kaj drugega, kot subjektivno doživljanje nekoga, z določenim tipom prepričanj? Od razsvetljencev kakšnih drugih religij boš slišala precej drugačne zgodbe. In kot sem že enkrat rekel – čist o.k. so objave takšnih stvari, če recimo navedeš, katera filozofija ima takšna prepričanja, navajanje takšnih stvari kot golo dejstvo se mi zdi pa malce hecno.
tadej pretner wrote:
Jaz to ne bi postavil ravno tako, ampak dejstvo pa je, da ga ni duhovnega učitelja, kateremu bi verjel zgolj na besedo.
Tadej, saj to ni mišljeno dobesedno. No, pa saj to najbrž veš V bistvu gre za to, da svojim učencem razlaga, naj ne verjamejo niti njemu niti nobenemu drugemu učitelju, ker je to njihova resnica, in kar je resnica učitelja ne more avtomatsko biti resnica učenca. Učenci pogosto zapnejo za besede in potem zgolj ponavljajo miselne konstrukte svojega učitelja, ne da bi svojo resnico, ki je lahko čisto drugačna od učiteljeve, začutili v sebi. [/QUOTE]
Poleg tega pa, če mene vprašaš, obstaja cel kup duhovnih učiteljev, ki jim tako ego ropota, da je grdo. K eni najbolj znanih aktualnih indijskih duhovnih učiteljic, ki deluje v Evropi (se mi zdi, da v Nemčiji), mora recimo folk od vrat do nje priti na kolenih-
Tadej, vprašanje, če je to njena zahteva. Pred kakšnimi dvemi ali tremi leti sem se na nagovor prijateljice udeležila satsanga, ki ga je vodil Swamiji. To je bila moja prva udeležba na enem takšnem srečanju in preprosto sem bila šokirana nad dejstvom, ko sem videla, kaj ljudje počno v njegovi prisotnosti. Puzanje po kolenih je itaq sestavni del tega
Pa jim ni enkrat rekel, naj tega ne počno. Očitno ljudje še vedno radi častijo zunanjo formo, tako kot so pred davnimi leti častili zlato tele. Očitno se ni nič kaj veliko spremenilo od takrat.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.